ZNANOST

Čezmejno znanstveno raziskovanje

Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) v Ljubljani izvajata skupen bilateralni znanstvenoraziskovalni projekt. V tega sodi tudi popis del Andreja Šusterja-Drabosnjaka.

Tiskana besedila pod drobnogledom

Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU v Ljubljani izvajata bilateralni znanstvenoraziskovalni projekt z naslovom "Neznana in manj znana rokopisna in tiskana besedila starejšega slovenskega slovstva v širšem slovenskem, regionalnem avstrijskokoroškem in avstrijskem kontekstu ter implementacija rezultatov raziskav (2018–2019).

Kakor navaja slavistka in narečjeslovka z Inštituta za slavistiko celovške univerze Herta Maurer–Lausegger v „Zvonu“ (str. 64), najstarejši slovenski reviji za literaturo, kulturo in družbo, je eno od raziskovalnih težišč tega projekta s celovške strani celoviti sistematični popis življenjskega dela Andreja Šusterja-Drabosnjaka. V pripravi je tudi kritična izdaja zbranih del Šusterja-Drabosnjaka.

V tem sklopu velja dodati, da sta Drabosnjaka, njegovo delo in njegov pomen za koroško slovensko kulturno zgodovino na počastitvi 250-letnice rojstva Andreja Šusterja-Drabosnjaka konec novembra lani v Tischlerjevi dvorani orisala vodji projekta Herta Maurer-Lausegger in Matija Ogrin.

„Čas je, da predstavimo dela Drabosnjaka“

Že iz naslova je mogoče razbrati željo čezmejnega sodelovanja in raziskovanja medsebojnih vplivov nemščine in slovenščine, pojasnjuje Herta Maurer–Lausegger, ki še dodaja, da trenutno raziskuje v Celovcu Matija Ogrin z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Na sedežu Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“ v Celovcu si bo Ogrin ogledal stare rokopise, ki jih hrani inštitut. Gre pa za več let trajajoči projekt, ki bo izveden s sodelavci, pravi Herta Maurer-Lausegger.