Ustanovitev gostišča, ko je turizem v Podjuni šele nastajal
V času, ko v Podjuni še ni bilo govora o masovnem turizmu in so restavracije, kamor bi zahajali ljudje na kosila bile le izjema, sta se med tem pokojna zakonca Lojz in Lenka Gregorič odločila, da popestrita „kulinarično podobo“ tega kraja z gostiščem, ki je v nadaljevanju postalo stičišče za mnoge ljudi in generacije.
Dobra kuhinja z domačimi pridelki za ugodno ceno
Gostišče je med drugim zaslovelo predvsem zaradi dobre, domače kuhinje, vse naokoli pa so bile znane balkanske specialitete kot so čevapčiči, pleskavice, ražnijiči in druge takrat mnogim ljudem neznane jedi. Vse to pa za ugodno ceno, kar je privabilo ljudi iz širše okolice in številne turiste iz drugih držav, ki so takrat preživljali dopuste ob Klopinjskem jezeru in drugih jezerih v Podjuni.
Kraj sprostitve pa tudi pomenljivih srečanj
V petih desetletjih se je seveda mnogo dogajalo, mnogo lepih trenutkov so tam preživele številne generacije, mnogo pa je bilo v prostorih gostišča tudi pomenljivih srečanj, tako na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Sicer pa je gostišče vabilo z mnogimi dodatnimi ponudbami – v kletnih prostorih je med drugim bilo urejeno kegljišče, nekaj, kar je v tistem času bilo enkratno.
Kar je zasnoval Lojz Gregorič st., sta nadaljevala njegov sin Lojzej Gregorič ml. s soprogo Ano, ki med tem tudi že skoraj tri desetletja vodita to znano gostišče v Podjuni. Marsikaj se je v tem obdobju spremenilo, je ocenil Lojzej Gregorič ob pogledu nazaj. To sta se oče in mati odločila za ta korak pa ni bilo naključje, je dejal.
Mnogo je bilo zapletov in začetnih krčev, ki jih je bilo treba prebroditi, je med drugim ugotovil Gregorič. Čeprav se je v teh petih desetletjih mnogo spremenilo in se je tudi turizem razvil na območju, kjer ga prej ni bilo, je ostala skrb in se je bilo treba potruditi zaradi raznih okoliščin za obstoj gostišča, je dodal.
„Prihodnost te gostilne je negotova“
Marsikatera sprememba, predvsem pa tudi nove zakonske ureditve, da vse bolj ogrožajo obstoj takšnih podeželskih obratov, je kritičen Gregorič. Poleg tega pa da tudi vsesplošne spremembe družbe in navade ljudi ne dajejo optimizma za prihodnost.