„Prava dragocenost“
Leta 1985, ko še ni bilo na obzorju zbiranja „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ v sedanji obliki, kaj šele Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, je nastalo na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu seminarsko delo, po oceni slavistke in dialektologinje Herte Maurer–Lausegger prava dragocenost. Marica Flödl je predložila delo o ledinskih imenih Zgornjega Blata, pisni nalogi pa dodala ročno risan zemljevid.
Zajeten je seznam dogodkov, ki potekajo v luči gibanja za ohranitev „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“. Ob tem z malenkostno zamudo letos praznujejo deseto obletnico izida prvih dveh zemljevidov ledinskih in hišnih imen v Selah in Kotmari vasi, kakor je začetek aprila na predstavitvi nove podobe portala FLU-LED opozoril urednik spletne strani, Vinko Wieser. Slovenistka in etnologinja Martina Piko-Rustia pa je skupaj s Klemenom Klinarjem iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske sooblikovala besedila za sedanji portal.
Pomembni v tem sklopu so bili dogodki v sporedu Kulturnega tedna v Velikovcu s predavanjem in delavnico. Še pred tem pa je potekal popis z dokumentiranjem narodopisnega izročila na Blatu in v Vidri vasi.
S 1. novembrom 2017 upokojena dolgoletna profesorica slovenščine in zemljepisa na Slovenski gimnaziji Marica Flödl, ki je ob slovenščini študirala geografijo, je predlagala takratnima predavateljema, univerzitetnemu profesorju za slovansko jezikoslovje Gerhardu Neweklowskemu in slavistki Herti Maurer-Lausegger raziskavo ledinskih imen z zapisovanjem v narečju in dopolnjeno z zvočnim zapisom, torej posnetki izgovorjave.
Znanstveno-raziskovalno delo iz leta 1985, torej obdobja, ko še ni bilo na obzorju zbiranja „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ v sedanji obliki, kaj šele Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, je nastalo na Inštitutu za slavistiko Univerze v Celovcu to seminarsko delo, po oceni slavistke in dialektologinje Herte Maurer–Lausegger prava dragocenost. Strokovnjakinja za narečjeslovje je bila od leta 1984 univerzitetna asistentka, ob nastajanju seminarske naloge pa predavateljica Marice Flödl.
Marici Flödl se je misel o temi porodila na osnovi razprave o združitvi kmetijskih zemljišč ali komasaciji.
Avtorsko delo Marice Flödl iz leta 1985 zgovorno izpričuje, da je bila zavest za pomen nesnovne kulturne dediščine zakoreninjena že v času, ko v Avstriji še ni bilo na obzorju tozadevne Unescove konvencije. Podlage, ki jih je na Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu odkrila Herta Maurer–Lausegger, so nedvomno neprecenljiv kamenček v mozaiku del, ki doživlja pravi razcvet, predvsem pa prejema priznanja z najvišjih ravni.