„Zadnji košček v sestavljanki“
„Razglasitev tega biosfernega območja je zadnji košček v sestavljanki, ki bo omogočil Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji, da nadaljujejo pot do nominacije k globalno prvemu petdržavnemu biosfernemu območju Mura-Drava-Donava,“ je poudaril predstavnik omenjene nevladne organizacije v Sloveniji Leon Kebe.
Mura, ki se pridruži Dravi na hrvaško-madžarski meji in se pozneje skupaj z njo izliva v Donavo, je začetna točka t. i. Amazonke Evrope. WWF, okoljska ministrstva in ostali partnerji s področja zaščite narave iz vseh petih držav si zadnjih 20 let prizadevajo trajno zaščititi to biosferno območje kot prvo, ki se razteza čez pet držav. Priznanje Unesco odpira priložnost za največjo iniciativo za zaščito rek v Evropi. Naslednji korak je skupna vloga za nominacijo, so spomnili okoljevarstveniki.
Habitati za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste
Spodnje sekcije treh rek in njihove poplavne ravnice, ki segajo preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije, sestavljajo eno najbolj biotsko bogatih naravnih pokrajin našega kontinenta, so ob tem izpostavili v WWF Adria. Naraven rečni tok stalno oblikuje nove habitate za številne ogrožene živalske in rastlinske vrste, vključno z več kot 300 vrstami ptic. Številne ribje vrste, kot je kečiga in donavski sulec, uporabljajo 700 kilometrov dolg rečni sistem za migracijo.
Ob tem sta od Mure, Drave in Donave odvisni tudi identiteta regije ter življenjski standard ljudi, poudarjajo naravovarstveniki. Nedotaknjene poplavne ravnice ščitijo naselja pred poplavami in zagotavljajo zaloge pitne vode, privlačna krajina pa izboljšuje potencial za razvoj trajnostnega turizma.
Hrvaška in Madžarska sta svoj del opravili že leta 2012, sledila jima je Srbija leta 2017 in Slovenija v lanskem letu. V tej luči so v WWF znova pozdravili tudi odločitev slovenske vlade z začetka junija, da zaustavi načrtovanje gradnje hidroelektrarne Hrastje-Mota na Muri.