„Kraj je tudi del identitete“

Iz ljubiteljskega zanimanja za zbiranje slovenskih ledinskih in hišnih imen je nastalo gibanje za ohranitev hišnih in ledinskih imen. V torek je bilo v Celovcu predavanje, na katerem je upokojeni sodelavec Inštituta za mestni in regionalni razvoj Avstrijske akademije znanosti Peter Jordan mdr. pojasnil, zakaj da so dvojezični krajevni napisi na Koroškem pomembni.

„Manjšina postane s tem vidna“

Zemljepisna imena da imajo različne pomene za ljudi nekega kraja in prostora, je med drugim na prireditvi, ki jo je izvedla Mohorjeva v Tischlerjevi dvorani, pojasnil Jordan. V zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem menil, da gre za to, da postane manjšina vidna in je kraj tudi del identitete. Večer z vrhunskima predavateljema je izraz gibanja za ohranitev hišnih in ledinskih imen.

Začetki zbiranja imen v Kotmarni vasi in v Selah

Vse se je začelo leta 2008 z ljubiteljskim zbiranjem Slovenskih ledinskih in hišnih imen v Kotmari vasi in Selah. Množična navzočnost je razodela, da skupen interes povezuje ljudi, neglede na jezik, narečje, deželo, predvsem pa sicer tolikokrat razlikujoče se poglede na poglavitna vprašanja narodne skupnosti.

Večer v luči političnega izobraževanja

Direktor Mohorjeve družbe v Celovcu Karl Hren na prireditvi, ki je bila tokrat težiščno v nemščini, ni prezrl srčike prizadevanj, izražene v samem naslovu za vpis v „Avstrijski seznam nesnovne dediščine“. Namreč drugega deželnega jezika. S preziranjem in neupoštevanjem tega, kar sporočajo ledinska in hišna, gre v pozabo del slovenske identitete, je med drugim podčrtal Hren.

Michael Aichholzer iz poslovodstva ustanove „Kärntner Bildungswerk“ je omenil že doselj skupno izvedene pobude. Konkretno projekt „Biseri naše kulturne krajine“ iz operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013. Nosilci projekta so bili med drugim „Kärntner Bildungswerk“, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Koroški pokrajinski muzej in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru.

Večer z vrhunskima predavateljema sta zasnovala Martin Pandel, izobraževalni referent Mohorjeve in etnologinja Martina Piko-Rustia, po službeni dolžnosti znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“. Od leta 2012 naprej je Martina Piko-Rustia članica delovne skupnosti za standardizacijo zemljepisnih imen (Arbeitsgemeinschaft für Kartographische Ortsnamenkunde AKO).

„Napis izkazuje: smo tu! Želimo biti priznani!“

Upokojeni sodelavec Inštituta za mestni in regionalni razvoj Avstrijske akademije znanosti Peter Jordan je govoril o „Pomenu zemljepisnih imen kot posrednikov med človekom in prostorom ob posebnem upoštevanju njihovega pomena za manjšine“. Prej pa razložil, da imajo zemljepisna imena različne pomene za ljudi nekega kraja in prostora. Z imeni postaja prepoznavno, kar je za ljudi pomebno. So izraz teritorija neke skupnosti. In povezujejo prebivalce s krajem bivanja. Zakaj so krajevni napisi na Koroškem v obeh deželnih jezikih tako pomebni, je Peter Jordan razložil v sklepnem delu. Napis izkazuje: smo tu! Želimo biti priznani! Nedominantne skupine imajo močno željo po samopreverjanju. Pod drobnogledom je skupinska identiteta. Gre za to, da postane manjšina vidna in je kraj tudi del identitete.

Vse to kaže, da imena politično, kulturno in družbeno niso nedolžna, torej le sredstvo za orientacijo, temveč imajo simbolni učinek in s temmočan naboj.

„Na mnogih ravneh spoznali pomen projekta“

Predsednik delovne skupnosti za standardizacijo zemljepisnih imen (AKO) Gerhard Rampl je jezikoslovec na univerzi Innsbruck. Od začetka je bil vključen v dokumentiranje zemljepisnih imen na Tirolskem. Leta 2018 je bil projekt dokumentacije ledinskih imen na Tirolskem sprejet v seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO v Avstriji. Z zadovoljstvom Rampl zaznava, da so medtem na mnogih ravneh spoznali pomen. Tudi v turističnih združenjih, na občinskih uradi, v šolah. Zlasti v diskusiji po predavanju in poročili o dokumentiranju slovenskih ledinskih in hišnih imen so prišle do izraza tudi razlike na Koroškem in na Tirolskem.

Vinko Wieser, predsednik Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci iz Kotmare vasi je bil en podpisnik iz Kotmare vasi za vpis „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ leta 2010. Za uvod v diskusijo je omenil pionirsko delo, v nadaljevanju pa ni prikrival veselja z odmevom na zemljevide v Kotmari vasi. Namesto pričakovanih 70 so jih doslej spravili med ljudi že približno 700. V pogovoru po koncu odmevnega večera je povabil k sodelovanju pri naslednjih tovrstnih prireditvah.

Osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ, ustanova Kärntner Bildungswerk, Slovensko planinsko društvo Celovec, Mohorjeva Celovec - politično izobraževanje in Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“ so bili ob podpori Biroja za slovensko narodno skupnost in oddelka za kulturo dežele Koroške soprireditelji večera o Kulturni in družbeni vrednosti zemljepisnih imen, ter primerjave z zbiranjem Ledinskih imen na Tirolskem, je pojasnil Gerhard Rampl.

Glej vest z dne 06.03.2019