Odprta vprašanja, „a nič nerešljivega“

Slovenski premier Šarec in avstrijski kancler Kurz sta v sredo na Dunaju poudarila dobre odnose med državama. Posvetila sta se predvsem evropskim temam, pri čemer je Šarec izpostavil, da imata državi „nekaj odprtih vprašanj, a nič takega, česar ne bi mogli rešiti“.

Formalna pritožba zaradi otroških dodatkov

Kot odprta vprašanja je Šarec (LMŠ) na novinarsko vprašanje izpostavil zlasti podaljševanje avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo, pa tudi problem otroških dodatkov, ki naj bi jih vlada na Dunaju tujim delavcem izplačevala glede na raven življenjskih stroškov v njihovih izvornih državah. Za delavce iz Slovenije to pomeni, da bi dobili precej nižji dodatek od Avstrijcev.

Glede slednjega je Šarec ponovil slovensko stališče, da to ni v skladu z evropskimi pravili. Izrazil je pričakovanje, da bo svoje povedala tudi Evropska komisija, ki je Avstriji sicer zaradi zakona že zagrozila s postopkom. Slovenija se je zaradi tega vprašanja skupaj s sedmimi članicami EU tudi formalno pritožila pri Evropski komisiji.

„Nadzor ni potreben“

Tudi glede ohranjanja nadzora na slovensko-avstrijski meji je Šarec na skupni novinarski konferenci po srečanju s Kurzem ponovil slovensko stališče, da nadzor ni potreben, saj da Slovenija dobro nadzoruje zunanjo schengensko mejo. Kurz (ÖVP) je na drugi strani spomnil, da je Avstrija nadzor na meji uvedla sredi migrantske krize leta 2015, a šele po tistem, ko se je za to odločila država, ki se je najbolj zavzemala za odprte meje - Nemčija. Nadzor pa je uvedla na meji z Avstrijo, je poudaril avstrijski kancler.

Nakazal je, da bi nadzor na meji lahko odpravili šele, ko bodo zunanje meje Evropske unije „ustrezno varovane“. S slednjim se je strinjal tudi Šarec, ki se je zavzel za okrepitev pristojnosti Frontexa. Za Slovenijo je pomembna zlasti okrepitev varovanja zunanje meje EU na mejah Hrvaške z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Pri tem pa se je Šarec zavzel še za to, da bi vprašanje nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru reševali „v evropskem duhu“.

Poudarila zelo dobre odnose

Kljub vprašanjem, pri katerih se ne strinjata, pa sta Šarec in Kurz poudarila zelo dobre odnose med državama, zlasti na gospodarskem področju. Blagovna menjava med državama presega pet milijard evrov letno, Avstrija pa je z okoli tisoč podjetji največji investitor v Sloveniji, je poudaril Kurz. „Imamo tudi pestro izmenjavo ljudi, narodni skupnosti v obeh državah in močno kulturno sodelovanje,“ je povzel zvezni kancler in izrazil zadovoljstvo, da sta se s Šarcem dogovorila, da se bo to sodelovanje še poglabljalo. Tudi zato je Šarec Avstrijo izbral za prvo sosedo, ki jo je obiskal kot premier, za kar se mu je Kurz izrecno zahvalil.

„Imamo sicer nekaj odprtih vprašanj, kot vsi sosedje na svetu, vendar nič takega, česar se ne bi dalo reševati,“ je dejal Šarec. Šarec je na drugi strani Kurza pohvalil za vse napore in prizadevanja med avstrijskim predsedovanjem EU, zlasti pri reševanju vprašanja brexita, da bi bil ta „čim manj boleč“.

Po navedbah urada vlade RS za komuniciranje (Ukom) sta se sogovornika strinjala, da je v interesu celotne EU, da pride do čimprejšnjega dogovora z Združenim kraljestvom glede njegovega izstopa iz Evropske unije ter nato do vzpostavitve celovitega in ambicioznega sodelovanja.

Premier Šarec je izrazil tudi pričakovanje glede vrha EU-Afrika, ki ga Avstrija pripravlja še ta mesec ob izteku predsedovanja. Kot je ocenil Šarec, bo forum dobra pot za reševanje vprašanja migracij. Sam verjame, da je ta problem treba „reševati na izvoru, ne pa stihijsko, vsak po svoje“. Pri tem ne Šarec ne Kurz nista omenila dogovora ZN o migracijah, ki ga bodo prihodnji teden potrjevali v Marakešu.

Slovenija dogovor podpira, Avstrija pa ne. Šarec je že pred prihodom na Dunaj ocenjeval, da so evropske države, ki so se odločile, da ne podprejo tega dogovora, to storile predvsem iz notranjepolitičnih motivov. Avstrijsko vlado sicer sestavljata konservativna ljudska stranka (ÖVP) in desni, protimigrantski svobodnjaki (FPÖ).

Šarec je povedal še, da sta se s Kurzem pogovarjala tudi o položaju na Zahodnem Balkanu. Pri tem je ponudil pomoč in izkušnje Slovenije pri zagotavljanju pomoči državam v tej regiji na njihovi poti v evroatlantske integracije.

Na relativno kratki novinarski konferenci nista izpostavila drugih tem, kot sta na primer položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ali pa morda notifikacija avstrijske državne pogodbe (ADP). Sta pa o slovenski narodni skupnosti v Avstriji po navedbah urada vlade RS za komuniciranje (Ukom) govorila.

Šarec da je v pogovoru ocenil, da je bil v zadnjih letih dosežen pomemben napredek, ob tem pa poudaril, da Slovenija prepoznava slovensko narodno skupnost na Koroškem in Štajerskem kot pomemben vezni člen s sosednjo državo. Izrazil je pričakovanje, da bo avstrijska vlada uresničila zaveze glede povečanja financiranja manjšinskih organizacij.

„Gledava naprej“

Šarec je na novinarski konferenci še poudaril, da s Kurzem pripadata mlajši generaciji politikov, ki na svet in Evropo gleda nekoliko drugače. „Ne želiva si nenehnega vračanja v zgodovino, ampak rada“, je še dejal slovenski premier.

Na delovnem obisku je slovenskega premierja sprejel tudi zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, s katerim sta izmenjala poglede glede prihodnosti EU. Avstrijski predsednik je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem med državama.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 05.12.2018