„Pojasnili bomo zadevo“

Pred pogovori političnih predstavnikov koroških Slovencev z ministri v Sloveniji v zvezi z vzplamtelo razpravo o novi koroški deželni ustavi, predsednik sosveta Bernard Sadovnik ugotavlja, da je skupen cilj vseh, da bo ob koncu dneva ustava takšna, kakršno si vsi želijo.

„Pameten korak Kaiserja“

Skupni cilj vseh je, da bo ob koncu dneva nova deželna ustava takšna, kakor si vsi želijo, je pred srečanjem v Ljubljani poudaril Bernard Sadovnik, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja.

Zastopniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev so se v nedeljo srečali s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem (SPÖ), v ponedeljek pa sledi sestanek s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in ministrom RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem.

Ljudska stranka na Koroškem slej ko prej vztraja, da je deželni jezik na Koroškem nemški. Predsednik stranke, deželni svetnik Christian Benger v sporočilu za javnost poudarja, da je nemščina tudi v ustavah v drugih zveznih deželah zapisana kot deželni jezik. Tako tudi na Gradiščanskem, kjer živijo gradiščanski Hrvati in madžarska narodna skupnost.

Benger: „Nemščina je pač naš jezik“

Kar je v drugih zveznih deželah samoumevno, mora biti mogoče tudi na Koroškem. „Nemščina je pač naš jezik in ni nič nenavadnega in tudi nič nelogičnega, če se to tudi zapiše v deželno ustavo“, je poudaril Benger. Zaščita avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji je v zvezni pristojnosti, zvezna ustava je zato s tem v zvezi edina veljavna ureditev, poudarja Benger. Ker se besedilo v deželni ustavi izrecno nanaša na zvezno ustavo, je s tem vse jasno. Vsaka drugačna formulacija bi slovenski narodni skupnosti dala poseben status, je še povedal Benger.

Glej vest z dneva: Na srečanju s Kaiserjem o zapletih