Prebivalstvo pozdravlja zbiranje imen

Lokalno prebivalstvo izredno dobro pozdravlja zbiranja ledinskih in hišnih imen, jih prepoznava kot nujna, ker vidi, da se izgubljajo, je poudaril Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za svoje raziskovalno področje. To potrjujejo tudi na Koroškem.

Zbrana imena na novem spletnem portalu

Podatkovna baza, ki je zdaj v novi podobi, je bila prvotno pripravljena v evropskem projektu FLU-LED, v katerem so partnerji Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Krščanska kulturna zveza (KKZ), Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) in Gornjesavski muzej Jesenice. Ob navedenih je bil na predstavitvi obnovljene strani soprireditelj Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“.

EU sofinancirala projekt

Projekt je iz programa čezmejnega sodelovanja Interrreg IV Slovenija-Avstrija 2007–2013 sofinancirala Evropska unija, da se zbiranje ledinskih in hišnih imen nadaljuje na Koroškem in Gorenjskem, pa je najboljša potrditev načela trajnostnega razvoja. Klemen Klinar, višji področni svetovalec Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na Jesenicah je v knjižnem centru Haček v Celovcu predstavil izkušnje in dosežke zbiranja na Gorenjskem.

Kakor je dejal, so se pobude začele na lokalni ravni, predvsem z zbiranjem hišnih imen. Pozneje so vse prenesli preko Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na neko višjo raven in združili več občin. Enotno zbiranje dediščine hišnih in ledinskih imen na Gorenjskem se je začelo leta 2009 z izvedbo zbiranja hišnih imen v petih občinah na Zgornjem Gorenjskem.

Enotna metodologija popisa

Izmenjava izkušenj in znanj zbiralcev na obeh straneh Karavank sta oblikovali enotno strokovno metodologijo popisa imen, s katero so bila raziskana ledinska in hišna imena na območju občin Jesenice, Kranjska Gora in Tržič. Pripravljena skupna strokovna metodologija je bila izdana v knjigi kot priročniku za zbiranje imen. Sodelovale so strokovne institucije, kot sta Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“, je pojasnil Klemen Klinar.

Na Gorenjskem so pri popisu sodelovali usposobljeni popisovalci, ki so s pomočjo preko 150 domačinov po posameznih vaseh zbrali okoli 1.800 hišnih in 3.500 ledinskih, krajevnih, gorskih in vodnih imen.

Bolj kot na Koroškem dajejo na Gorenjskem velik pomen tudi zbiranju v lokalnem narečnem izgovoru. Slovenščina je uradni jezik, narečja pa se izgubljajo. Vsa imena pa so zbrana v narečju in v narečju tudi zapisana na zemljevidih, s pomočjo jezikoslovecev pa standardizirana v knjižno slovenščino.

Zemljevidi povezujejo regiji

Kot zanimiv primer uporabe tiskanih zemljevidov je Klemen Klinar navedel osebo, ki se je izgubila v hribih. Gorskim reševalcem v akciji so domačini preko ledinskih imen poskušali dopovedati, kje naj iščejo, kam naj gredo.

Eden od domačinov je za razlago prinesel zemljevid in že po enem tednu je Gorska reševalna zveza prosila za zagotovitev zemljevidov treh občin kot pripomoček pri delu na terenu. Sodelovanje s Koroško je opisal Klinar kot prijetno izkušnjo, ki je povezala Koroško in Gorenjsko in so prav karavanški vrhovi, planine in sedla tista, ki večinoma zaradi enakega poimenovanja, kljub državni meji povezujejo v enoten kulturni prostor.

Glej vest z dne 03.04.2019