Med navdušenjem in zadržanostjo
30 let manjšinskih televizijskih oddaj ORF
Po radijskih valovih odmeva slovenska beseda od leta 1946 dalje. Mirko Bogataj, nekdanji vodja Slovenskega sporeda ORF je to označil za „vstajenje slovenske besede" skopo odmerjena, vendar končno enakovredna, v vsej koroški javnosti“. Na ravni televizije je šele regionalizacija omogočila oddaje deželnih studiev. Leto pozneje, 2. aprila 1989, je napočil trenutek za oddaje „Dober dan, Koroška“, „Dobar dan Hrvati“ in „Heimat, fremde Heimat“. Bolj kot tehnična plat je bila odločilna politična volja.
„Podgorski, Weiss in Smolle veliko prispevali“
Za kulisami so tekla pogajanja, ki so obrodila konkretne rezultate: "Generalni intendant Thaddäus Podgorski, glavni koordinator Gerhard Weiss in poslanec Karel Smolle so mnogo prispevali k uresničitvi slovenskega televizijskega magazina na avstrijski televiziji“, piše pod fotografijo na naslovnici glasila „Naš tednik“ 31. marca 1989, torej pred začetkom oddajanja slovenske televizijske oddaje „Dober dan, Koroška“. „Ta konkretni vsebinski napredek v manjšinski politiki po 40 letih je v veliki meri zasluga poslanca Karla Smolleta“, piše v uvodniku iste izdaje.
orf
„Slovenski vestnik“ je, prav tako 31. marca 1989 na naslovnici z debelo tiskanimi črkami zapisal: "TV-oddaje za manjšine so lahko samo prvi korak. V komentarju z naslovom „Kaj zahtevamo Slovenci“ je Marjan Sturm svoj zapis končal z besedami: „Televizijske oddaje v slovenščini so torej le prva stopnja pri uresničevanju naših zahtev. Nič manj in nič več!“
„ORF v polnem obsegu upošteval interese manjšin“
Takratni generalni intendant Avstrijske radiotelevizije ORF Thaddäus Podgorski je leta 1989, ob uvedbi televizijskih oddaj v slovenščini na Koroškem in hrvaščini na Gradiščanskem, v ostalih zveznih deželah pa oddaj za zdomce in tujce, napovedal, da bo ORF, če bo obstajal v svoji obliki še naprej, v polnem obsegu upošteval interese avstrijskih narodnih skupnosti.
Nekdanji državnozborski poslanec Karel Smolle je na slavnostni prireditvi ob 25. obletnici slovenske televizijske oddaje „Dober dan, Koroška“ glede začetkov opozoril na vlogo Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju.
Prav tako leta 2014, ob 25. obletnici uvedbe televizijskih oddaj za narodnostne skupnosti in zdomce, je dejal Podgorski, da je bil čas za upoštevanje vseh, ki so prišli v državo in avtohtonih narodnih skupnosti.
orf
Glavni urednik „Našega tednika“ Silvo Kumer je v komentarju 31. marca 1989 zapisal: „To je nedvomno zgodovinski trenutek, končno se je nekaj premaknilo naprej v naših prizadevanjih za izboljšavo našega položaja“.
V „Slovenskem vestniku“ 4. aprila 1989 je v stolpcu z naslovom „Odmevi in mnenja na tv-oddajo" takratni predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Feliks Wieser dejal, da ZSO pozdravlja prvi korak Avstrijske radiotelevizije ORF v smeri izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima ORF in avstrijska država do slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Hkrati je uvedba te oddaje tudi prva stopnja izpolnjevanja vloge, ki sta jo Dunaju leta 1980 predali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev“.
Takratni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc pa je v Vestnikovem stolpcu „Odmevi in mnenja na tv-oddajo" izrazil oceno, da je uvedba tedenskih slovenskih televizijskih oddaj velik korak v politiki malih korakov. Prav tako, da je to pomembno javno priznanje slovenščine v televiziji.“