Dan slovenskega znakovnega jezika

Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije opozorili, da bi vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo omogočil med drugim tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku in da bi tem rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih.

Slovenija naj bi sledila vzoru drugih evropskih držav

V Sloveniji namreč zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika namreč daje možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika. Na Madžarskem, Finskem, Portugalskem in v Avstriji imajo status znakovnega jezika že urejen v ustavi, so med drugim dejali predstavniki zveze gluhih in naglušnih v sredo ob dnevu slovenskega znakovnega jezika na obisku pri predsedniku državnega zbora Republike Slovenije Dejanu Židanu in izrazili željo, da bi njihovi praksi sledila tudi Slovenija.

GNS znakovni jezik gluhi naglušni Dejan Židan nemi

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

Dan slovenskega znakovnega jezika je na predlog zveze društev gluhih in naglušnih ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razglasila vlada, prvič pa so ga obeležili leta 2014. Vsako leto ga obeležujejo 14. novembra, to je na dan, ko je bil leta 2002 uveljavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je komunikacijo s kretnjami prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.

Židan zagotavlja podporo

Ta je ocenil, da pobuda za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo vodi k enakopravnosti gluhih in naglušnih v naši družbi. Po njegovih besedah, kot jih povzemajo v DZ, so jo predstavniki zveze izpostavili ravno v pravem času. V času, ko se ponovno bolj zavedamo, da nas kot narod ohranja spoštovanje do našega jezika in kulture. Zagotovil jim je podporo, ob tem pa opozoril, da pobuda potrebuje tudi širok javen, družbeni konsenz.

Po besedah predstavnikov zveze so poslanske skupine naklonjene pobudi. Židan je zato predlagal, da naj bo vložena kot skupna pobuda vseh poslank in poslancev, in sicer z željo, da so prvopodpisani pod pobudo vodje poslanskih skupin. Potrebna je čim širša podpora, saj je postopek spremembe ustave dolgotrajen in zapleten, je spomnil in napovedal, da bo o tem na prvem delovnem sestanku seznanil vodje poslanskih skupin. Glede na dogovor poslanskih skupin, da bo vodenje ustavne komisije v tem mandatu prevzela največja poslanska skupina, pa naj bi posebej govoril z vodjo poslanske skupine SDS Danijelom Krivcem.

Povezava: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije