„Odločitev sodišča bila pričakovana“

Del avstrijska protidampinške zakonodaje je v nasprotju s pravom Evropske unije. To je v torek tudi uradno potrdilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. Odločitev sodišča je bila sicer pričakovana, pravi odvetnik Rudi Vouk.

Sodišče Evropske unije je odločilo v prid slovenskemu tožniku. Slovensko podjetje Čepelnik je trdilo, da Avstrija s svojega trga namerno izriva podjetja iz drugih članic Evropske unije, s čemer ruši idejo skupnega prostega evropskega trga.

Kaj se je zgodilo? Pri obnavljanju zasebne hiše Mihe Vavtija v Šmihelu podjetnik iz Slovenije ni imel pri sebi popolne plačilne dokumentacije. Finančna policija je takoj po inšpekcijskem pregledu na gradbišču od naročnika del zahtevala, naj ustavi plačila, in mu naložila plačilo varščine v višini še neplačanega zneska 5.200 evrov. Namen varščine je bil zavarovati plačilo morebitne kazni, ki bi bila lahko naložena v postopku proti družbi Čepelnik.

Šef podjetja Matjaž Čepelnik je že naslednji dan prinesel vse potrebne dokumente, kljub temu je moral plačati še 8.000 evri kazni. Po koncu del je prevaljsko podjetje naročniku del izdalo račun za poravnavo še neplačanega zneska. Ta je plačilo zavrnil z obrazložitvijo, da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Družba Čepelnik je nato pri okrajnem sodišču v Pliberku zoper Vavtija začela postopek za izterjavo še neplačanega zneska. Pritožnika zastopa odvetnik Rudi Vouk.

Zakonodaja o varščini v nasprotju s pravom EU

Evropsko sodišče je zadevo lahko začelo obravnavati šele potem, ko je za pravno oceno in skladnost z evropskim pravom zaprosilo pliberško okrajno sodišče. Sedaj je torej odločilo v prid pritožniku in razveljavilo del avstrijske protidampinške zakonodaje, ki se nanaša na plačilo varščine.

Evropsko sodišče je presodilo, da je plačilo varščine dopustno le, če ustreza nujnim razlogom v splošnem interesu in je sorazmerno - kar pa v avstrijskem zakonu ni tako. V Avstriji ukrepe uvajajo, še preden pristojni organ potrdi, da je bil storjen prekršek. Poleg tega osumljeno – v tem primeru slovensko – podjetje tudi nima možnosti predstaviti svoja stališča, opozarja Sodišče EU in sklepa, da tovrstni ukrepi pomenijo omejitev svobode opravljanja storitev.

Odločiltev sodišča je bila sicer pričakovana, je dejal odvetnik Rudi Vouk. Ocenjuje, da je odločitev precejšnjega pomena za slovenska podjetja, ki delujejo na avstrijskem trgu.

Vouk: „Gre za to, da se šikanira tuje ponudnike“

Glej vest z dne 13.11.2018