Kickl vztraja pri nadzoru meje

Notranji minister Herbert Kickl (FPÖ) je v četrtek poudaril, da bo Avstrija ohranila nadzor na svojih mejah, dokler ne bo zaščita zunanjih meja Evropske unije pred migranti vzpostavljena ne samo na papirju. Kickl je tudi napovedal nadaljevanje pogovorov z državami Zahodnega Balkana o ureditvi centrov za zavrnjene prosilce za azil.

Avramopulos pozval k odpravi nadzora

Kot je še poudaril ob začetku konference notranjih ministrov držav članic EU in držav Zahodnega Balkana na Dunaju, je možna odprava leta 2015 uvedenega nadzora meja šele, ko bo zaščita zunanjih meja EU dejansko delovala. „To je bil tudi pogoj za schengen “ je še dodal in utemeljil, da „preprosto ne more prezreti potrebe državljanov po varnosti in nadzoru“.

Dunajske konference z naslovom Migracija in varnost se poleg notranjih ministrov EU in držav Zahodnega Balkana udeležujejo tudi predstavniki držav Evropskega združenja za prosto trgovino - Efta (Liechtenstein, Islandija, Norveška in Švedska) ter Rusije.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je sicer v četrtek v pogovoru za časnike medijske skupine Funke vse države članice EU, ki kljub schengnu uveljavljajo nadzor svojih meja, pozval, da ga kar najhitreje odpravijo in se vrnejo k običajnemu delovanju schengna, saj se nadzor zunanjih meja že izboljšuje. Kickl je v odzivu dejal, da se Avstrija v vseh točkah ne strinja z Evropsko komisijo.

V schengenskem območju, v katerega je vključenih 22 držav članic EU in še štiri države, je pravilo, da na notranjih mejah ni pregleda potnih listov. Po begunski krizi v letih 2015-16 so Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska in Norveška, ki ni članica EU, na svojih mejah začasno uvedle nadzor in to utemeljile z varnostnimi težavami, ki izhajajo iz begunske krize.

Notranji minister iz vrst svobodnjakov je na Dunaju tudi napovedal nadaljevanje pogovorov z državami Zahodnega Balkana o ureditvi centrov, kamor bi nastanili zavrnjene prosilce za azil. Za katere države gre, poimensko ni želel navesti, je pa dejal, da si „ne želi nobene razprave v javnosti, dokler ne bo jajce izleženo“. Med državami Zahodnega Balkana ideja o vzpostavitvi omenjenih centrov ni naletela na preveč navdušenja. Tako so vlade Črne gore, BiH, Albanije in Makedonije že zavrnile predlog, ki sta ga podali Avstrija in Danska. V skladu s predlogom danske vlade, naj bi izven EU, na „ne posebno privlačnih“ krajih vzpostavili centre za zavrnjene prosilce za azil.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 04.09.2018