Protiutež srečanju na libuškem polju

Dunajski Schauspielhaus bo 18. in 19. avgusta gostoval v Kulturnem domu v Pliberku. V predstavi „Blei - Was Großvater nicht erzählte“ išče avtorica Ivna Žic resnico o tako imenovani pliberški tragediji, ko so Angleži po drugi svetovni vojni predali ujetnike-ustaše jugoslovanskim enotam.

Blei Pliberk libuško polje Ustaši Hrvati Ivna Žic

schauspielhaus_wien

V poletnih mesecih dajejo gledališke predstave na prostem in na drugih izbranih prizoriščih Koroški dodano kulturno in tudi turistično vrednost. Naj bodo produkcije ansambla Porcia ob Milštatskem jezeru, festival komedij v Brežah, poletni teater na gradu Albeck, gledališke produkcije v Vovbrah ali poletne gledališke igre v samostanu v Dobrli vasi, ali vsako drugo leto tudi predstave na prostem pred župniščem v Vogrčah: predstave večinoma ljubiteljskih gledaliških ustvarjalcev so zdavnaj dosegle zavidljivo kakovost in se lahko postavijo ob bok marsikateri produkciji profesionalnih gledaliških ansamblov. Tudi v Pliberku je Kulturna iniciativa KIB v zadnjih sedmih letih s Pliberškimi gledališkimi dnevi poskrbela za vrhunske predstave. Letos so si privoščili pavzo. Kljub temu bodo ljubitelji zahtevne gledališke literature prišli na svoj račun.

Predstava v Pliberku naj bi bila tudi protiutež vsakoletni spominski slovesnosti na libuškem polju, ki se vsebolj razvija v srečevaliče za odkrite poveličevalce in pripadnike nacionalsocializma. Naslov predstave „Blei“ se nanaša na Pliberk, torej Bleiburg, vsebina pa na tako imenovano pliberško tragedijo na libuškem polju, ki jo hrvaško zgodovinopisje označuje „Bleiburška tragedija“ oziroma Bleiburški pokol.

V začetku maja 1945 se je večji del hrvaških oboroženih sil domobranske in ustaške sestave zaradi pričakovanega pozraza začel umikati proti avstrijski meji v nameri, da se preda zahodnim zavezniškim silam. Spremljala jih je množica civilnega prebivalstva, večinoma iz strahu pred prihodom partizanskih enot.

Angleži pa so jih izročili jugoslovanskim partizanom. Na Pliberškem polju je jugoslovanska armada ustrelila del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v „kolonah smrti“ vozili po krajih takratne Jugoslavije. „Bleiburg“ je na Hrvaškem postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom. V emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem križev pot (Križni put, tudi Križni putevi), katerega so po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na Hrvaškem.

Loibacher Feld Bleiburg Ustascha Gedenkfeier

ORF

Avtorica predstave je Ivna Žic. Rojena 1986 v Zagrebu, je doraščala v Švici. Skupaj z umetniškim ansamblom dunajskega Schauspielhausa in filmsko ekipo se je lani podala v Pliberk. V pogovorih z domačini in pričami časa je sestavljala mozaik različnih resnic.

Milan Piko

orf/fr

Milan Piko

Ob postanku v Pliberku so avtorica in dunajska ekipa prišli v stik tudi z Milanom Pikom iz Kulturnega doma v Pliberku. In že takrat je bilo jasno, da mora predstava priti tudi v Pliberk, je dejal Piko - tudi kot protiutež vsakoletni spominski slovesnosti na libuškem polju, ki se vsebolj razvija v „romarsko središče“ in srečevaliče za odkrite poveličevalce in pripadnike zločinskih ideologij, ki so bile poražene v drugi svetovni vojni.

Piko: „Pliberk se ne strinja s tem, kar vsako leto doživlja“

Vstopnice za predstavo „Blei“ so na voljo v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, na vseh pliberških bankah, ter v muzeju Wernerja Berga.

- Glej vest z dne 12.05.2017
- Povezava: Kulturni dom - „Blei“