„Krinka za fašistično manifestacijo“

Pliberški župan Stefan Visotschnig (SPÖ) nad hrvaško slovesnostjo pri Libučah ni navdušen. Verski okvir je po njegovem samo krinka za fašistično manifestacijo. Izrazil je željo, da bi notranje ministrstvo pripravilo zakon, da bi bili simboli ustašev, ki so že prepovedani na Hrvaškem, prepovedani tudi po avstrijskih zakonih.

V Libučah pri Pliberku bo v soboto spet vsakoletna spominska slovesnost ob obletnici tako imenovane pliberške tragedije, po hrvaško Bleiburška tragedija oz. Bleiburški pokol, ko so ob koncu druge svetovne vojne jugoslovanski partizani ustrelili del ujetih hrvaških vojakov.

V začetku maja 1945 se je večji del hrvaških oboroženih sil domobranske in ustaške sestave zaradi pričakovanega pozraza začel umikati proti avstrijski meji v nameri, da se preda zahodnim zavezniškim silam. Spremljala jih je množica civilnega prebivalstva, večinoma iz strahu pred prihodom partizanskih enot. Po navedbah hrvaških virov se je britanski vojski predalo približno 95.000 ljudi, od tega večina vojakov.

15. maja 1945 je britanski general Patrick Scott ukazal izročitev poraženih hrvaških ustašev jugoslovanskim partizanom. Na Pliberškem polju je jugoslovanska armada ustrelila del ujetih hrvaških vojakov, ostale pa so nekaj mesecev v „kolonah smrti“ vozili po krajih takratne Jugoslavije.

V hrvaški emigrantski literaturi so za te dogodke uporabljali pojem križev pot (Križni put, tudi Križni putevi), katerega so po osamosvojitvi tudi uvedli v uradno zgodovinopisje na Hrvaškem. „Bleiburg“ je postal simbol in metafora za trpljenje Hrvatov pod komunizmom.

Na letošnji spominski slovesnosti v Libučah po uradnih napovedih pričakujejo od 10.000 do 15.000 obiskovalcev, po izkušnjah zadnjih let pa jih bo prišlo 30.000 ali še več.

Čeprav je uradni naziv dogodka komemoracija, torej žalna slovesnost za umrle na Pliberškem polju, se shoda na Libuškem polju udeležuje vedno več ljudi skrajno desničarskih nazorov. Kot ugotavljajo tudi uradne oblasti, je v bližini Pliberka vsako leto več „ljudi v črnem“, vse več je razkazovanja ustaške simbolike in nacifašističnih teženj.

Pliberško polje je tako postalo prostor za poveličevanje Nezavisne Države Hrvatske, nacistične tvorbe Anteja Pavelića, ki sta jo podprla Benito Mussolini in Adolf Hitler, njenega ustaškega ustroja in vojaških enot (Črna legija), ter generala domovinske vojne Anteja Gotovine, vse to pa je podkrepljeno s številnimi čepicami, majicami, zastavami in cvetočim trgom različnih spominkov.

Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora na Dunaju se zaradi domnevnega oživljanja in poveličevanja nacionalsocializma že več let zavzema za prepoved prireditve. Ta teden so tudi različne protifašistične organizacije na Koroškem na deželno vlado naslovile zahtevo za prepoved te slovesnosti. Shod v Libučah je kritizirala tudi poslanska skupina zelenih v deželnem zboru. Označili so jo za „največje srečanje revizionistov, neonacistov in pristašev fašistične države“.

Tudi župan Pliberka Stefan Visotschnig nad samo slovesnostjo ni navdušen. Kot je dejal, je verski okvir slovesnosti samo krinka.

Visotschnig je dodal, da ima glede prepovedi slovesnosti na polju pri Libučah sam zvezane roke, saj slovesnost poteka na zasebni posesti. Hrvaški organizatorji komemoracije so v preteklih letih od domačih kmetov pokupili že tri hektarje zemljišč. Za travnike in polja so bili pripravljeni plačati tudi 30 do 40 evrov na kvadratni meter. V prihodnje naj bi areal še povečali, načrtujejo tudi urediltev sanitarnih naprav.

Libuško polje bi se tako lahko razvilo v celoletno „romarsko središče“ in srečevaliče za odkrite poveličevalce in pripadnike zločinskih ideologij, ki so bile poražene v drugi svetovni vojni.

Iz krške škofije v zvezi s komemoracijo sporočajo, da je spomin na žrtve povojnega poboja, ki ga liturgično oblikuje hrvaška katoliška cerkev, za potomce žrtev priložnost, da se svojih prednikov spomnijo in zanje molijo. Ostro pa zavračajo vsakršno obliko antisemitizma in poskuse instrumentalizacije cerkvene prireditve za oživljanje fašistične ideologije.

Na oddelku za zaščito ustave poudarjajo, da je prireditev v skladu z avstrijsko zakonodajo in je ne morejo prepovedati. Policija bo vsekakor pozorno spremljala dogodek, je dejal njen predstavnik za stik z mediji Rainer Dionisio.

Podjetniki in gostinjci v Pliberku in okolici pa medtem že postavljajo šotore in preurejajo Grenzlandheim, da lahko za kune prodajajo pivo in klobasice.

Glej vest z dneva: Zahteve po prepovedi