Deset let konsenzne skupine

Minuli petek so se predstavniki obeh narodov skupno spomnili nekdanjih vojaških nasprotnikov na mestnem pokopališču v Velikovcu. Na slovesnost je vabila konsenzna skupina, ki je bila ustanovljena točno pred desetimi leti.

Vse več pobud za približevanje med narodoma

10. oktobra mineva 96 let od koroškega plebiscita, ki je po prvi svetovni vojni zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Desetletja je med pogledi na tolmačenje 10. oktobra in koroški plebiscit zijala vrzel. Vedno več pa je pobud za približevanje med narodoma. Pod geslom „Identiteta“ se je v ponedeljek ob 11. uri na deželnem dvorcu začela osrednja slovesnost, na kateri je dežela tudi tokrat postavila v ospredje tisto, kar združuje.

Skupen spomin v Velikovcu

Že v petek pa so se predstavniki obeh narodov skupno spomnili bivših vojaških nasprotnikov na mestnem pokopališču v Velikovcu. Na slovesnost je vabila konsenzna skupina, skupaj z obema kluboma koroških Slovencev v Mariboru in Ljubljani.

Pred desetimi leti podpisali skupno izjavo

V nedeljo je minilo točno deset let, ko so predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik podpisali skupno izjavo, v kateri so se zavezali dialogu in medsebojnemu spoštovanju. Konsenzni skupini se je pridružil tudi nekdanji glavni urednik časnika Kleine Zeitung Heinz Strizl, ki je v svoji aktivni dobi kot novinar bil Slovencem vse drugo kot naklonjen.

„Velika zadeva“

Odločitev, da se nekdanji politični nasprotniki usedejo za skupno mizo in tako soodločajo, kako naj dežela in država uresničita razsodbo o dvojezičnih krajevnih napisih, je sprožila tudi mnogo kritike in nasprotovanja med pripadniki obeh narodov v deželi. Kljub temu je bila pot sodelovanja pravilna, je po desetih letih konsenzne skupine prepričan Marjan Sturm.

Glej vest z dne 07.10.2016