„Priznanje delim z vsemi sodelavci“

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je v torek zvečer podelila 12. Kugyjevo nagrado Janezu Stergarju, profesorju zgodovine in strokovnemu svetniku Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Nagrado je poklonil vsem, ki so z njim sodelovali.

Zajeten je vsebinski sklop, v katerem Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) utemeljuje, zakaj je podelila 12. Kugyjevo nagrado Janezu Stergarju, zlasti pa za neprecenljive zasluge na področju osebnih in organizacijskih prijateljskih stikov s koroškimi Slovenci in rojaki celotne alpsko-jadranske regije.

„Nesebično delo zapustilo sledove“

V pozdravu je predsednik SKS Bernard Sadovnik dejal, da v času temeljnih globalnih in regionalnih sprememb lahko ugotovimo, da je nesebično delo nagrajenca zapustilo bogate sadove in trdne temelje, ki omogočajo nov zagon in uveljavljanje dejanskih vrednot.

Potem pa je Sadovnik nadaljeval: „Vse bolj se širi spoznanje, da sta dvo- in večjezičnost ter ohranitev bogate kulturne dediščine posebni vrednoti, ki omogočata še posebno koroški in širši alpsko-jadranski regiji skupno prihodnost, trajnosten razvoj in mir.“

„Poklic mu je bil poklicanost“

Kakor se je že kar na začetku izrazil Reginald Vospernik, podpredsednik SKS, v slavilnem govoru na podelitvi 12. Kugyjeve nagrade Janezu Stergarju, je prikaz le skromen izbor njegovih bogatih dejavnosti. Nekaj značilnih postaj oziroma posebnosti v toku življenja profesorja zgodovine in predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janeza Stergarja pa je Vospernik vseeno naglasil, ko mu je spletel venec na slavoloku njegovih zaslug.

O njegovi zaposlitvi na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani od leta 1972 do leta 2013 je poudaril: "Poklic mu namreč ni bil le poklic, marveč vseskozi tudi poklicanost. Ustavil se je pri Stergarjevi koroškosti, njegovem karantanstvu in kulturno-zgodovinskem vodniku „Štiri poti med koroške Slovence“.

Da sta letošnjemu prejemniku Kugyjeve nagrade blizu tudi Trst, Gorica in Furlanija-Julijska krajina, nenehno dokazuje z živimi stiki do slovenskega zamejstva v Italiji, saj je bil zaradi teh zaslug odlikovan z zlatim znakom Roda modrega vala iz Trsta, je podčrtal Vospernik.

Vospernik: „Kugy bi bil ponosen“

Kdo ne prebira redno kulturno-političnih „novičk“ Janeza Stergarja, ki jih v zelo rednih presledkih piše in prepošilja stalno naraščajočemu krogu interesentk in interesentov v celotnem zamejstvu, je na eno posebnost spomnil Reginald Vospernik. In dodal še nadaljnjo.

Tudi na to je v slavilnem govoru opozoril Vospernik, da je slavljenec pogosto v spremstvu svoje soproge Vanje. Že upokojena zgodovinarka in bibliotekarka mu vseskozi stoji ob strani, spremlja in podpira njegove aktivnosti.

Kot drage prijatelje je nagovoril zbrane Kugyjev nagrajenec, ki je bil presenečen nad takšno pozornostjo in počastitvijo, kakor se je izrazil. Priznanje deli z vsemi, ali na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki mu je štiri desetletja dajal možnost, streho za strokovno delo. Ali ostalimi, ki so šest let pred inštitutskim službovanjem in pet let po njem družili z njim, sodelovali, pomagali.

„Povezovanje ima tudi družbeno korist“

V besedah zahvale je Janez Stergar, podpredsednik Slovenske matice, poudaril, da deli to priznanje z vsemi na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki mu je štiri desetletja dajal možnost, streho za strokovno delo, ter ostalimi, ki so se šest let pred inštitutskim službovanjem in pet let po njem družili z njim, sodelovali, pomagali.

Potem je Stergar spregovoril o svojih aktivnostih v prijateljskih krogih, ki jim rečemo civilno-družbene asociacije. Med njimi Klub koroških Slovencev, Slovenska matica, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Klub Korošcev v Ljubljani in še mnoge druge.

Ker so ga v soju podelitve 12. Kugyjeve nagrade spraševali tudi o njegovi povezanosti, je s pogledom na doprsni kip alpinista Juliusa Kugyja, delo keramičarke Nežike Novak, spregovoril o vzorniku štirijezične dijaške mladine, pobudniku razredov Reginaldu Vosperniku in sedanji ravnateljici. Že pred leti je Stergar označil Slovensko gimnazijo za matico slovenskega razumništva.

„Smo v skupnem domu“

Tudi na slovesno akademijo šolske skupnosti na Slovenski gimnaziji v četrtek, 21. junija, je zbrane povabila ravnateljica Zalka Kuchling. Predvsem pa je izrazila prepričanje, da je pot prihodnosti pot sodelovanja.

Ob podelitvi sta čestitala tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan ter deželni svetnik Daniel Fellner (SPÖ) v imenu deželnega glavarja Petra Kaiserja. Pevsko je slovesnost oblikoval Kvintet Donet iz Šmihela.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 19.06.2018