Novo vodstvo Slovencev na Hrvaškem
Izvolitev Barbare Riman pomeni, da se bo sedež organizacije preselil iz Zagreba na Reko, saj je vodja reške enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Pripada mlajši generaciji Slovencev oziroma Slovenk, ki živijo na Hrvaškem.
Večja medijska prepoznavnost, vključevanje mladih in črpanje dodatnih finančnih sredstev za še boljšo dejavnost, pa so glavni cilji nove predsednice. Po 22 letih se je s tega položaja umaknil Darko Šonc, ki vidi kot največji dosežek enotnost.
V organizacijo je vključenih 16 društev. Sedež Zveze slovenskih društev na Hrvaškem bo torej sedaj spet na Reki, kjer je bila krovna organizacija tudi ustanovljena.
Po razpadu Jugoslavije bili v novem položaju
Položaj Slovencev na Hrvaškem se je spremenil leta 1991, ko je razpadla Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) in sta nastali novi državi, Slovenija in Hrvaška. Tedaj so Slovenci na Hrvaškem postali nacionalna manjšina. Zaradi nove ureditve je med Slovenci na Hrvaškem nastala močna potreba po povezovanju. Leta 1992 je tako nastala Zveza Slovencev v Republiki Hrvaški. Njen predsednik je bil Vinko Žibert iz Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Bazovica na Reki, kjer je bil tudi sedež zveze. Štiri leta pozneje je na pobudo delegatov Slovenskega doma Zagreb zveza dopolnila svoj statut in se preimenovala v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Sedež zveze se je preselil v Zagreb, predsednik je tedaj postal Darko Šonc, predsednik Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba.