Pritisk po vetrolomu vse večji
Po podatkih ministrstva za trajnostni razvoj in turizem je bilo v Avstriji leta 2017 nad šest milijonov (6,48) prostorninskih metrov oškodovanega lesa ali 20,9 odstotkov več v primerjavi z letom prej (2016). Skupno je bilo posekanega nekaj manj kot 18 milijonov prostorninskih metrov lesa, 884.000 kubičnih metrov več v primerjavi z letom 2016.
Časovni pritisk in nevarnost lubadarja
Pet mesecev po vetrolomu na širšem območju od Borovelj preko Sel in Žitare vasi do Železne Kaple je še vedno več tisoč kubičnih metrov lesa v gozdu. Zima in sneg sta onemogočila sečnjo oziroma pospravljanje lesa. Lastniški posestniki so pod pritiskom. Da se ne bi zaredili podlubniki, mora les na žago.
Na eni strani imamo gozdarsko upravo na okrajni in deželni ravni ter pristojne referate kmetijske zbornice. Na drugi strani žage in gozdarsko-lesarsko industrijo. Tu pa se očitno zapleta. Župan trške občine Železna Kapla-Bela Franc Jožef Smrtnik, član odbora za gozdarstvo in lesno gospodarstvo kmetijske zbornice, ugotavlja, da podjetja in žage nimajo več kapacitet, da bi sprejemale les.
Smrtnik: „Dnevno gre iz Železne Kaple 100 kamionov lesa“
ORF
Težavne razmere za lastniške posestnike
Sušna obdobja, vetrolomi in čezmerno razmnoževanje lubadarja so vse pogostejši in med seboj povezani pojavi. Domala 350.000 prostorninskih metrov lesa, uničenega zaradi lubadarja, je znašala količina leta 2015. Diplomirani inženir gozdarstva in svetovalec kmetijske zbornice Marian Tomažej opozarja na težavne razmere, v katerih so lastniški posestniki.
Glede na pravočasno odkrivanje in spravljanje napadenega lesa so problematična tista polomljena debla, ki jih na prvi pogled ni mogoče zaznati. Ta drevesa je treba odkriti, da se v njih ne zaredijo podlubniki.
Tomažej: „Lahko primerjamo s požarom“
ORF
Po vetrolomu decembra lani si deželna gozdarska direkcija prizadeva, da bi bil les čim prej pospravljen. Za učinkovito zatiranje lubadarja se medtem poslužujejo tudi posnetkov iz zraka, narejenimi s pomočjo drona.