Gospodarstvo podpira tretjo razvojno os

Sodelujoči na visokokaratni okrogli mizi v Velenju o vplivu izgradnje tretje razvojne osi na gospodarstvo savinjsko-šaleške regije so se strinjali, da je ta izrednega pomena. Slovenski premier Miro Cerar je dejal, da mora projekt teči naprej.

Cerar je poudaril, da Slovenija brez tretje razvojne osi ne bo konkurenčna. Premier je ocenil, da koroška in savinjsko-šaleška regija potrebujeta sodobne prometne povezave. To sta izpostavila tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

Vse aktivnosti glede trase Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec vodi Dars, ki je traso že umestil v prostor. Zagotovil bo tudi sredstva za izgradnjo omenjene ceste v višini 800 milijonov evrov.

Traso iz doline umaknili na pobočja

Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dejal, da so traso iz doline umaknili na pobočja, zato da se je podražila. Trenutno da potekajo priprave razpisov za idejne projekte. Letos bodo stekla pripravljalna dela in odkupi zemljišč. Leta 2019 se bo začela gradnja ceste Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec, ki se bo končala leta 2023, je pojasnil Gašperšič.

Miro Cerar Violeta Bulc Peter Gašperšič infrastrutkura cesta hitra tretja razvojna os Velenje

sta.si/pušnik

Razprava v Velenju: Miro Cerar, Violeta Bulc, Peter Gašperšič (z leve).

Mnenja o projektu pa deli trasa. Po Cerarjevih besedah je treba pomagati tistim, ki bodo zaradi trase tretje razvojne osi od Šentruperta prek Velenja do Slovenj Gradca oškodovani. „Trasa sproža številna mnenja. Obžalujem, da tisti, ki so traso v preteklosti že izbrali kot najbolj sprejemljivo, zdaj tej trasi nasprotujejo,“ je dejal Cerar.

Minister Gašperšič pa je ocenil, da je omenjena trasa ob upoštevanju različnih kriterijev najbolj sprejemljiva, čeprav so se v javnosti pojavili očitki, da bo treba zaradi trase porušiti veliko število objektov.

Bruselj favorizira železniški promet

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je izpostavila, da „smo v zelo pomembnem trenutku, saj se oblikujejo novi pristopi finančne perspektive 2020-2026“. Po njenih besedah je glavni poudarek trenutne finančne perspektive do leta 2020 na železnicah, ki so deležne najvišje stopnje financiranja.

EU se je odločila za posodobitev železniškega omrežja zaradi zmanjšanja onesnaženosti, odpravi cestnih zamaškov, zmanjšanju prometnih nesreč v tovornem prometu ter zagotavljanju vojaške mobilnosti.

Glej vest z dne 09.03.2018