Upor proti fašizmu - včeraj in danes
Bil je Lipej Kolénik-Stanko, ki je pred domala štirimi desetletji dal pobudo za pohod na Komelj po poteh Domnove čete. Po njegovi smrti februarja leta 2008 se ZKP in SPD „Edinost“ v Pliberku ob spominu na padle borce pri Apovniku spominjata tudi ustanovitelja pohoda.
Tudi v spomin na Lipeja Kolénika
Med Kulturnim domom Pliberk in spomenikom pri Cimprcu na Komlju se razprostira pot pohoda na Komelj po poteh Domnove čete in sledovih Jurija Bojanoviča in Lipeja Kolénika – Stanka. V duhu tradicije je bila pred spominsko slovesnostjo sveta maša kot pomenljivi del spominjanja. Bogoslužje je daroval Andrej Lampret. Prvotno ime medtem 38. pohoda na Komelj so dopolnili prav v spomin na pobudnika, Lipeja Kolénika - Stanka. Na njegovo nepozabno sporočilo je v pozdravu spomnil Franc Kuežnik iz Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“.
fw
Andrej Mohar, tajnik Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora (ZKP) , je v svojem nagovoru namenil spoštljive besede spominu na ustanovitelja pohoda Lipeja Kolénika - Stanka - „svetle točke, svetle osebnosti povojne tudi koroško-slovenske zgodovine“, kakor se je izrazil Mohar z opozorilom, da je vedno rotil k zgodovinski zavesti, hkrati pa k osveščenemu odnosu do sedanjosti.
V soju teh razmišljanj se je tajnik ZKP kritično dotaknil spominske slovesnosti hrvaške „Pliberške častne čete“ v Libučah, ki da nasprotuje mednarodno-pravnim obveznostim Republike Avstrije.
Andrej Mohar je irazil prepričanje, da bo „treba prihodnje leto, tako rekoč tik pred dnevom, ko bo Avstrija ponovno prevzela predsedstvo Evropski uniji, odločno ukrepati“: tako bi bila prepoved prireditve na libuškem polju edina možnost ustreči določilom Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, ki vsebuje prepoved vsakršnega nacionalsocialističnega delovanja.
Svarilo in poziv
Slavnostni govornik Alfred Kohlbacher je član zveznega predsedstva socialdemokratskih borcev za svobodo, žrtev fašizma in aktivnih antifašistov Avstrije. Spomin na padle borce Domnove čete je Kohlbacher hkrati povezal s svarilom in pozivom, da se je treba tudi danes upreti začetkom desnoekstremnih in neofašističnih tendenc.
orf
Spomnil je na dolgo pot Republike Avstrije do zakona, s katerim so razveljavljene razsodbe nacističnih sodišč in so rehabilitirani dezerterji iz nemškega wehrmachta. Še vedno da se srečujejo s predsodki partitzani, ki jih pri omizjih brez pridržkov označujejo za izdajalce domovine. Sam kot pričevalec nastopa v šolah, se udeležuje diskusij, pri tem pa vedno spet ugotavlja, kako pomanjkljivo je védenje o nacistični diktaturi, uničvanju Judov ali nasilnem pregonu koroških Slovencev. Zato je pomembno, nagovoriti razum in srce mladih, da bodo razumeli, kaj je fašizem, je pribil Alfred Kohlbacher.