Brvarju zlatnik poezije
Brvar je najprej pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi. Je prvi avtor med dosedanjimi prejemniki zlatnika poezije, ki ga ni mogoče umestiti ne med pesnike tradicije in ne med avantgardiste. Je samosvoja pesniška osebnost z izrazito individualno poetiko, zato je literarna javnost včasih s težavo vstopala v njegov pesniški svet.
In to navzlic njegovemu vitalizmu kot osnovnemu življenjskemu občutju in navzlic njegovemu pesniškemu potovanju, ki zna takšno ali drugačno refleksijo pripovedovati in premišljevati hudomušno ali elegično, s pesniško zgodbo, ki je zanj premagovanje ega, erosa in zla, piše v utemeljitvi.
sta.si
Njegov pesniški material so drobna dogajanja življenja. Zato v naboru pesniških snovi ne manjka dnevniških družinskih zapisov, ne presunljivih spominskih utrinkov, ne aforističnih izrekov, ne liričnih prebliskov, a tudi ne šaljivih komentarjev. Še posebej podoživlja naravo in letne čase. Njegov radoživ, svetal odnos do življenja mu je kajpak najbolj približal sonce poletja. A simbolika letnih časov je najbolj prepoznavna v njihovem kroženju, v njihovem rojevanju in umiranju. To molovsko melodijo letnih časov pesnik zdaj bolj sliši tudi kot melodijo minljivosti, a vendar še vedno s sproščenim doživljanjem življenja, ki je zanj čudežni dar.
„Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija,“ še piše v utemeljitvi.