Upata na sprejemljiv kompromis
Pahor govoril tudi s predstavniki koroških Slovencev
Okoli 700 ljudi se je v nedeljo popoldne udeležilo koncerta „Koroška poje“ v Domu glasbe v Celovcu. Osrednji pevski dogodek, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza (KKZ), je tokrat bil v znamenju 115-letnice rojstva in 20-letnice smrti pesnice in vsestranske kulturne ustvarjalke Milke Hartman. Navzoče je nagovoril tudi tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
orf
Po koncertu se je Pahor srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem. Osrednja tema pogovora je bila nova koroška deželna ustava. V kratkem pogovoru se je Pahor predtem zadržal s predstavniki slovenske narodne skupnosti, s katerimi se je strinjal, da o dobrih namenih in željah deželnega glavarja Kaiserja glede umestitve slovenske narodne skupnosti v deželno ustavo sicer ni dvoma, toda tako zapisana 5. in 7. člen, zlasti 5. člen, ki omenja zgolj nemški jezik, pa da ta hip nista sprejemljiva. Oceno da je Pahor tako povedal tudi deželnemu glavarju Kaiserju, hkrati pa je tudi izrazil močno upanje v dialog in iskanje takega kompromisa, ki bo sprejemljiv tudi za slovensko narodno skupnost in nenazadnje tudi za Slovenijo.
orf
„Ne sme biti prostora za napačno interpretacijo“
Deželni glavar Peter Kaiser je predsedniku Republike Slovenije in „prijatelju Borutu Pahorju“, kakor ga je imenoval, zatrdil, da je zaskrbljenost glede morebitnega krajšanja manjšinskih pravic neutemeljena. Razprava, ki se je začela po zasuku ljudske stranke, je po besedah Kaiserja „debata, ki bi se ji rad izognil“. Dodal pa je, da navedba nemščine v ustavi „ni nič novega“ in se pri tem skliceval na zvezno ustavo. Kot je dejal, pa bodo pri končnem osnutku besedila izkoristili vse instrumentarije, da nova ustava ne bo dopuščala manevrskega prostora za napačno interpretacijo.
Sogovornika sta se strinjala, da je treba na Koroškem in v Sloveniji narediti vse, da bodo dobri sosedski odnosi zagotovljeni. Dejstvo, da sta se Kaiser in Pahor srečala v nedeljo popoldne in to v prijateljskem duhu, je pomemben pokazatelj, da se sosedi spoštujeta in sta pripravljeni reševati probleme in skrbi skupno, je poudaril Kaiser.
„Zdaj gre za to, da odpravimo bojazni pri vseh tistih, ki verjamejo, da pomeni ta formulacija tudi omejevanje ali da je povezana z zmanjšanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem“. Kot je ugotovil Kaiser, je pomembno, da nova ustava ne dopušča manevrskega prostora za napačno interpretacijo.
„Zdaj potrebujemo medsebojno zaupanje, iskrenost“
V tem duhu sta Pahor in Kaiser končala tudi pogovor, je dejal slovenski predsednik in izrazil prepričanje, da je mogoče najti rešitev na poti dialoga. In je poudaril potrebo po medsebojnem zaupanju in skupnem reševanju problemov.