Sporazum v vprašanju nove ustave
Več kot teden trajajoči prepir
V kratkoročno sklicanem novinarskem pogovoru so deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ), deželni svetnik Christian Benger (ÖVP) in Marion Mitsche, ki zastopa zelene na deželni ravni, sporočili javnosti izsledke dogovora za besedilo nove deželne ustave. Vmes so se več kot teden dni kresala mnenja, ker se deželni svetnik Christian Benger (ÖVP) ni več strinjal s prvotnim, lastnim predlogom besedila.
APA/Eggenberger
Skrb zdaj velja „vsem sodeželanom“
Po novem naj bi obveljalo: "Nemški jezik je deželni jezik in jezik zakonodajalca in – neglede na zakonsko zajamčene manjšinske pravice v zvezni ustavi- izvršilni jezik/jezik eksekutive.
Novi usklajeni predlog se opira na drugi odstavek člena 8 zvezne ustave. V členu 7 c pravi: „Dežela Koroška se priznava v smislu člena 8 odstavek 2 zvezne ustave k vzrasli kulturni in jezikovni pestrosti, kakor se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. Jezik in kulturo, tradicije in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in pospeševati“
Nato v členu 7 c še piše: „Skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri“. Pred petkovim dogovorm pa je pisalo: „Skrb dežele in občin velja nemško in slovensko govorečim deželanom v enaki meri“.
Vouk: „Kompromis pomeni korak nazaj“
Takoj po razglasitvi dogovora je podal svojo oceno odvetnik Rudi Vouk, tajnik Društva slovenskih pravnikov. V tiskovni izjavi je zapisal, da kompromis v zadevi omembe slovenske narodne skupnosti v koroški deželni ustavi pomeni korak nazaj. V nadaljevanju pravi, da novo besedilo uvaja nemški jezik kot edini deželni jezik, za narodno skupnost pa poudarja, da je manjšina. Niti pojem „narodna skupnost“ ne pride do veljave. Torej po tem takem ni drugega deželnega jezika, se sprašuje tajnik Društva slovenskih pravnikov Rudi Vouk. Sklicevanje na zvezno ustavo je nekaj, kar je samoumevno, kako neki ne, pravi.
Pogreša pa prostovoljno hoteno priznanje slovenski narodni skupnosti. Da "skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri“, je po mnenju Vouka prav tako samoumevno. Ob tem zaznava, da niso več omenjene občine. Če izsledek bere kot pravnik, pride do zaključka, da so spet enkrat uveljavili svoje mnenje nacionalisti.
Sturm nima pomislekov
Drugače kot odvetnik Rudi Vouk glede predstavljenega besedila za novo ustavo predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm nima nobenega pomisleka. Predvsem, ker so pravice manjšin zapisane tudi v zvezni ustavi, pojasnjuje Sturm.
Kuchling: „Izraz dobrega dela zelenih“
Glede na to, da se predlog besedila za novo deželno ustavo opira na ustavo Gradiščanske, je uspelo postaviti most drug do drugega, pravi deželna poslanka zelenih Zalka Kuchling. Imenovanje slovenske narodne skupnosti pa tolmači kot izraz dobrega dela zelenih in tudi lastnega kot deželne poslanke.
Sadovnik pozdravlja kompromis
Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), v vlogi predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja v tiskovni izjavi pozdravlja dogovor koalicijskih strank na Koroškem o besedilu za novo ustavo z omembo slovenske narodne skupnosti. Razveseljivo je, da je deželni svetnik Christian Benger napravil pomemben in povezujoč korak in tako končal nepotrebno narodnostno diskusijo.
Zahvalo in priznanje pa Sadovnik izreka deželnemu glavarju Petru Kaiserju, ki je z vztrajnostjo pokazal vodilne sposobnosti, prav tako deželnemu svetniku Rolfu Holubu in pogajalki zelenih Marion Mitsche. Za oba je bila omemba slovenske narodne skupnosti v ustavi nepogrešljiva in sta to tudi uveljavila. Poseben izraz priznanja pa namenja Christianu Bengerju, da ga je o kompromisu osebno informiral.
„Prihodnost dežele je v skupnosti obeh narodov in sodelovanju med deželami prostora Alpe-Jadran“, končuje predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik svojo izjavo.
- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dneva: Poziv umetnikov k izpolnitvi obljub