V čast vsem, ki so se naučili slovenščine
orf
Pritegniti nemško govoreče, jih vključiti v delovanje slovenske narodne skupnosti in jih motivirati, da se naučijo slovenščine – ta želja je prevevala „Einspielerjev večer“ Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze. Predstavili so tudi nekaj zgodb-uspešnic.
Različni motivi za učenje slovenščine
Motivi za učenje slovenščine so tako raznoliki kot življenje samo – ljubezen, poklic, aktivizem, radovednost. To so pokazala pripovedovanja v ponedeljek zvečer v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Pester je bil izbor teh, ki so spregovorili o svojih izkušnjah: od pedagoginje z Zile preko kmetice in župnika z Gur do univerzitetnega profesorja iz Gradca.
Predsednik Narodnega sveta (NSKS) Valentin Inzko je na začetku spomnil na Andreja Einspielerja (1813-1888), po katerem so bile nagrade od leta 1988 naprej poimenovane in po katerem je nosila ime tudi ponedeljkova prireditev.
„Z dejanji nas krepite in spodbujate“
Inzko je še dodal, da je posebno razveseljivo, da dandanes mnogi otroci iz mešanih zakonov znajo slovensko. Predsednik Krščanske kulturne zveze (KKZ) Janko Krištof je pravtako poudaril, da je tudi sosed v deželi pomemben za obstoj slovenske narodne skupnosti.
orf
Da je učenje jezika zakonskega partnerja ali soseda pravzaprav samoumevno, je poudaril Michael Mistelbauer, ki je rojen na Dunaju. Pred domala tridesetimi leti se je priženil v slovensko družino in se je naučil tudi slovenskega narečja.
Na vsečanosti je zapel zbor Novum, ki ga vodi Traudi Rudolf. V Podjuno je prišla iz Labotske doline. V pogovoru z moderatorko večera Moniko Sabotnik-Novak je spregovorila o glasbi.
Pedagoginja Emi Wiegele iz Zahomca, katere hčerka Sabina je zaigrala na prireditvi na kitari, je pribila, da „ljubezen omogoča vse“.
Pred več ko 40 leti je Ingrid Zablatnik iz Zgornje Avstrije na Dunaju spoznala moža Miho. V dejavnosti slovenske narodne skupnosti se je vključila tudi zaradi osebnih načel.
kkz.at
Že več kot deset let je v dvojezični fari Kotmara vas dušni pastir Michael Joham, doma iz Šentjurija ob Dolgem jezeru.
Avtorica iz Bekštanja Luise Maria Ruhdorfer je v zrelejših letih odkrila slovenščino in slovensko literaturo.
V imenu deželnega glavarja Petra Kaiserja je na večeru spregovorila deželnozborska poslanka Ines Obex-Mischitz (SPÖ). Povedala je, da se bo učila s svojim vnukom, ki je prijavljen k pouku slovenščine.
S svojo življenjsko zgodbo je pritegnil pozornost izredni univerzitetni profesor v Gradcu Heinrich Pfandl. Rojen v Beljaku, se je najprej zaradi zanimanja za komunizem učil ruščine – in potem spoznal, da prav dobro razume Zilane. Zato je študiral še slovenščino in tako odkril celostno podobo domovine. Namesto z latinskim „Ad multos annos“ je slovenski narodni skupnosti zaželel še dolg obstoj v starocerkveni slovanščini, ki da se seveda poje.
kkz.at
Ob koncu je tudi zapela in zaigrala na klavirju Nadja Müller iz Šentjanža v Rožu. Po pestrem večeru je predsednik KKZ, dekan Janko Krištof, izrazil upanje, da bodo prispevki motivirali še druge.
V nedeljo na televiziji
Slikovne utrinke z Einspielerjevega večera boste videli v nedeljo v televizijski stalnici „Dober dan, Koroška“. Že v petek pa bo v Šentjanžu podelitev Rizzijeve nagrade, ki jo podeljujeta Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza – tudi to bo prejela osebnost iz vrst soseda v deželi: glasbeni pedagog Dietmar Pickl, znan kot recitator slovenskih pesmi.