V političnih strankah na Hrvaškem vre
Več kandidatov želi naslediti Milanovića
Teden dni po tistem, ko je predsednik SDP Zoran Milanović napovedal, da ne bo vnovič kandidiral za predsednika stranke ter da verjetno odhaja iz politike, je več kandidatov napovedalo, da se bodo potegovali za novega vodjo socialdemokratov.
Med prvimi je kandidaturo najavil nekdanji notranji minister Ranko Ostojić, ki velja za tesnega Milanovićevega sodelavca. Stranko bi rad iz Bruslja vodil poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji zunanji minister Tonino Picula, ki ga je Milanović porazil leta 2007. Boj za vrh SDP sta napovedala tudi mlad socialdemokrat iz Osijeka Domagoj Hajduković in Vesna Škulić, ki je bila prva oseba s posebnimi potrebami, ki je postala poslanka v hrvaškemu saboru.
SDP bo kmalu uradno razpisala predsedniške volitve, kljub večjemu številu kandidatov pa je pričakovati, da bodo v tekmi dva ali trije, ki bodo dobili podporo ostalih, ki so napovedali kandidaturo.
V ponedeljek je kandidaturo potrdil še nekdanji pravosodni minister Orsat Miljenić, ki je v SDP pristopil letos. Podpira ga več vplivnih članov stranke z različnih koncev države in velja za osebo, ki bi lahko združila Milanovićeve privržence in nasprotnike. Pričakovati je, da bo v tekmo vstopil tudi dolgoletni predsednik županijske organizacije SDP z Reke Zlatko Komadina, ki je bil edini protikandidat Milanovića na letošnjih predsedniških volitvah v SDP.
Željo po vrnitvi v SDP in vzponu na sam vrh je pokazala tudi nekdanja članica stranke in strokovnjakinja za odnose z javnostmi Aleksandra Kolarić, ki so jo pred leti iz stranke izključili zaradi javnih kritik na račun Milanovića, posebej v primeru t. i. lex Perković.
Besedni spopadi tudi v kmečki stranki
Tudi v Hrvaški kmečki stranki (HSS), ki je bila v predvolilni koaliciji s SDP, potekajo besedni spopadi med predsednikom stranke Krešom Beljakom in strujo, ki je bliže HDZ, na čelu s poslanko v Evropskem parlamentu Marijano Petir.
Predsednik HDZ Andrej Plenković je pozval HSS, naj kot del Evropske ljudske stranke (EPP) podprejo prihodnjo hrvaško vlado, kar Beljak zavrača. HSS je na zadnjih volitvah dobila pet poslancev, medtem ko je prej, ko je bila v koaliciji s HDZ, imela le enega.
Plenković je v ponedeljkovem pogovoru za nemško televizijo ARD povedal, da v HDZ ne bo več skrajno desnih stališč ter da se ne nameravajo več ukvarjati z zgodovino. Njegova izjava je lahko tudi odgovor na zahtevo poslancev srbske manjšine, ki so sodelovanje vseh osmih poslancev nacionalnih manjšin z morebitno Plenkovićevo vlado pogojevali z izbiro ministrov, ki ne bodo revizionisti zgodovine, kot je bil dosedanji minister za kulturo Zlatko Hasanbegović. Ta je bil sicer v sabor izvoljen na podlagi preferenčnih glasov.
V stranki Živi zid in Most nekaj manjših sprememb
Med tem je stranko Živi zid, ki je bila na čelu koalicije Edina opcija in eno presenečenj septembrskih volitev zaradi pridobljenih osmih poslanskih mandatov, zapustil eden izmed poslancev, ki je bil nezadovoljen z „avtoritarnimi“ potezami vodstva stranke. Opozoril je tudi na domnevne finančne malverzacije. Na njegovo podporo v saboru računajo v stranki Most neodvisnih poslancev, ki se pogaja s HDZ o oblikovanju parlamentarne večine in prihodnje hrvaške vlade. Podpora morebitni vladi HDZ in Mosta bo verjetno prišla tudi od nekaterih drugih poslancev iz koalicije Edina opcija.