1. dan za civilno družbo

V spremljevalnem sporedu jesenskega sejma v Celovcu je bil med drugim 1. dan za civilno družbo Koroška. Tega je zasnovala in izvedla „Platforma civilna družba na Koroškem“. Poleg 17 včlanjenih društev je tajnik platforme Simon Trießnig pozdravil sogovorce iz Furlanije-Julijske krajine.

Vključiti želijo čim več ustanov

Civilna družba je vsebinsko široko področje, nevladne organizacije pokrivajo en segment. V procese oblikovanja in soodločanja pa naj bi bilo vključevanih čim več organizacij in ustanov.

Pred tremi leti je nastala pobuda z imenom Platforma civilna družba Koroška (Plattform Zivilgesellschaft Kärnten). 1. dan za civilno družbo Koroška je dogodek, na katerem je tajnik platforme Simon Trießnig z včlanjenimi društvi in organizacijami izmenjal izkušnje na različnih ravneh.

Med ključnimi temami, o katerih se krešejo mnenja, so kulturna pestrost in njena koristnost, politična participacija, demografske spremembe, povezanost med ljudmi ter izobraževanje in kompetenca. Walther Lichem, nekdanji veleposlanik Republike Avstrije, v zvezi s civilno družbo poudarja vrednote in vizije.

Lichem: „Civilna družba se zavzema za skupni blagor“

Pred petimi leti ustanovljeni Center za svetovne izzive in inovacije v Celovcu daje priložnost pobudam civilne družbe, da se vključujejo v mednarodne tokove in razmišljajo o prihodnosti. Praznik prihodnosti pred tremi leti je bil takšen primer. Kakor sem sodijo razmišljanja o globalnih temah, ugotavlja Miroslav Polzer, vodja Centra za svetovne izzive in inovacije v Celovcu (IAAI) in generalni sekretar Društva za svetovne izzive in inovacije.

Razmišljanja o globalnih temah

Poleg 17 včlanjenih društev Platforme civilna družba Koroška so prišli v Celovec sobesedniki iz Furlanije-Julijske krajine. Iz Zveze slovenskih kulturnih društev član pokrajinskega odbora Trst Martin Liskaj ter Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ene od obeh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Računajo z istim številom prijav kot lani

Slovensko kulturno središče Planika v Ukvah širi slovenski jezik in kulturo v Kanalski dolini. V minulem šolskem letu je 21 učencev v treh skupinah obiskovalo izbirne tečaje slovenskega jezika. Rudi Bartaloth, podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika računa s številom udeležencev, ki bo primerljivo lanskemu letu. Zaskrbljen je Bartaloth zaradi pouka na javnih šolah v Kanalski dolini, kjer kaže, da ne bo glasbenega pouka v slovenskem jeziku.

1. dan za civilno družbo Koroška je glasbeno oblikovala harfistka Victoria Désirée Jochum z Žihpolj.

Glej vest z dne 14.09.2016