Ponoven poskus do kolektivne tožbene pravice

Državnozborski poslanec Zelenih Wolfgang Zinggl je naredil ponoven poskus do kolektivne tožbene pravice zastopniških organizacij. Doslej se lahko pritožijo le posamezniki, kar je ob primeru postavitve dvojezičnih krajevnih napisov bilo mogoče le po ovinkih, kot je bila prekoračena hitrost vožnje v naseljih.

Za primer Zinggl navaja mater, ki bi se morala pritožiti na lastne stroške, če otrok ne bi bil deležen pouka v materinščini. Čeprav bi uspela, bi do končanega sodnega postopka otrok že zdavnaj ne bil več šoloobvezen. Takšen način po mnenju Wolfganga Zinggla ni vreden pravne države. Po njegovem mnenju bi morale imeti pravico, da si zagotovijo pravico organizacije, ne posamezne osebe.

V odboru za ustavna vprašanja je poslanka Angela Lueger (SPÖ) menila, da narodne skupnosti takšne zahteve še niso izrazile. Odvetnik Rudi Vouk je v pogovoru za Slovenski spored ORF takšno argumentacijo odločno zavrnil, meneč: „Ravno v sklopu diskusije leta 1992 v Katoliškem domu prosvete v Tinjah je bila izrečena želja kolektivne tožbene pravice zastopniških organizacij, pa je Andreas Khol kot izvedenec za ustavno pravo svetoval, da je potrebno izkoristiti kazensko odločbo zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti v kraju brez potrebnega dvojezičnega krajevnega napisa za pritožbo na ustavnem sodišču“.

Nikolaus Berlakovich, govornik ljudske stranke (ÖVP) za narodnostna vprašanja v parlamentu, je glede kolektivne tožbene pravice zastopniških organizacij dejal, da predlog vsebinsko podpira, vendar je problem v detajlu. Prosvetni minister Josef Ostermayer ni videl potrebe za spremembo zakona o narodnih skupnostih. Predlog je bil odložen.

Vest v nemškem jeziku