Opomin na grozodejstva nacizma

Najtrši oreh sedanjosti so vsekakor begunci, ki množično zapuščajo vojna žarišča. Tudi za Koroško. To je prišlo do izraza v bolj ali manj vseh govorih, ko je odbor Memorial Kärnten-Koroška za avstrijski nacionalni praznik 26. oktobra pripravil svečanost pri spomeniku za žrtve za svobodno Avstrijo.

Odkrili prenovljeni spomenik

„Najvažnejši čas je vedno sedanjost, najpomembnejši človek vedno tisti, ki nam stoji trenutno nasproti, najvažnejša stvar pa je vedno ljubezen“. Z mislijo nemškega mistika, mojstra Eckharta, je Mirjam Zwitter-Šlemic sklenila svečanost v Trnji vasi. Tja je vabil odbor Memorial Kärnten-Koroška za avstrijski nacionalni praznik 26. oktobra, v sklopu svečanosti pri spomeniku za „Žrtve za svobodno Avstrijo 1938-1945“ pa napravil pomemben korak na poti do prenovitve spomenika na pokopališču v Trnji vasi.

V zadnjih letih se je ustalila navada, da poteka svečanost v mrtvaški vežici pokopališča v Trnji vasi. Tokrat je bil ob polaganju vencev uvodni del v znamenju odkritja prenovljenega spomenika „Žrtvam za svobodno Avstrijo 1938-1945“.

Predsednik odbora Memorial Kärnten-Koroška, Platforme proti oživljanju fašizma, rasizma in antisemitizma Franc Wakounig je z opozorilom na 3.175 imen, ki so vklesana v steklene plošče poudaril: „Potegnili smo jih iz anonimnosti, jim vrnili imena in čast.“

Načrt za obnovo spomenika je pripravil arhitekt Klaus Holler. Glede na to, da so dela deloma zaključena, je Holler povabil zbrane v Trnji vasi in somišljenike, da îzvedbo celotnega projekta podprejo z gradbenimi kamni.

Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ob postavitvi prvega spomenika za „Žrtve za svobodno Avstrijo“, katerega gonilna sila je bil po vrnitvi iz KZ-a Dachau deželni glavar Ferdinand Wedenig (SPÖ), je takrat mladi koroško-slovenski umetnik Valentin Oman napravil bronasti relief. Za avstrijski nacionalni praznik je Valentin Oman letos bil navzoč pri odkritju delno že prenovljenega spomenika „Žrtvam za svobodno Avstrijo 1938-1945“ in nato pri počastitvi spomina na umorjene v času nacionalsocializma.

Pri spomeniku „Žrtvam za svobodno Avstrijo“ kakor v nadaljevanju v mrtvaški vežici je pevsko-glasbeni del oblikovala skupina „Praprotnice“. Poseben gost je bil glasbenik Alef Ashaf, Kurd iz Sirije, ki je zaradi vojne moral zbežati iz domovine.

Županja mesta Celovec Maria-Luise Mathiaschitz (SPÖ) je opozorila na odkritje spominskega obeležja v ulici Platzgasse na kraju bivše judovske molilnice 8. novembra 2015, torej pred spominom na nacistični pogrom nad Judi v noči na 10. november 1938.

Razložila je, kako za kulturo spominjanja v mestu Celovec skrbi poseben sosvet, ki ga vodi Peter Gstettner. Pomembni za soočenje z zgodovino pa so tudi kraji, kot je spomenik „Žrtvam za svobodno Avstrijo“, je prepričana županja.

Koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je na spominski prireditvi, v mislih besede, po katerih je sociolog Max Weber razlikoval med etiko prepričanja in etiko odgovornosti, podčrtal vlogo politike, da s svojimi odločitvami zagotovi ravnovesje med obema.

Takšne pripreditve, kot je spominska svečanost v Trnji vasi, pomagajo utrjevati vrednote antifašizma za strpnejšo in mirnejšo prihodnost, je poudarila zvezna svetnica Ana Blatnik (SPÖ). In dodala, da je prav na teh vrednotah zgrajena tudi skupna Evropa.

Na temeljih več desetletij trajajočih raziskav svobodni znanstvenik za kulturne vede Helge Stromberger pozna dejstva, pomembna za obnovo spomenika „Žrtvam za svobodno Avstrijo v demokratični Evropi“

Slavnostni govornik v Trnji vasi je bil pisatelj Josef Winkler. Prvotno naj bi prebral odlomek iz knjige „Ko bo nekoč tako daleč!“. Pa si je na poti od spomenika do mrtvaške vežice premislil, zbranim pa postregel z osebnimi razmišljanji o vojni in nasilju. Predvsem pa o obdelovalni zemlji v domačem kraju, ki je dobila madež s pokopom nacističnega zločinca Odila Globočnika.

Vest v nemškem jeziku
Glej vest z dne 23.10.2015