Skrb za „slovensko govoreče rojake“
Proti zasidranju slovenske narodne skupnosti se je dolgo upirala ljudska stranka (ÖVP), svobodnjaki (FPÖ) pa slej ko prej nasprotujejo.
Ustava je po svoje zrcalo družbe. Koroški Slovenci so že od nekdaj elementarni in konstitutivni del koroškega prebivalstva. To naj bi to prišlo do izraza tudi v koroški deželni ustavi. O tem so se ob začetku snovanja tako imenovanega paketa za demokratizacijo pred skoraj dvema letoma strinjale vse koalicijske vladne stranke - socialdemokrati, zeleni in ljudska stranka. Ko pa je na vrhu koroške ljudske stranke prišlo do zamenjave in je Wolfganga Waldnerja zamenjal Christian Benger, se je spremenila pozicija stranke tudi v prašanju umestitve slovenske narodne skupnosti v ustavo. Ljudska stranka je dolgo vztrajala, da naj bi v deželni ustavi bil govor le o avtohtoni narodni skupnosti, ne pa izrecno o slovenski. S to brezkompromisno pozicijo je stranka postavila na kocko tudi celoten paket reform, ki bi korenito spremenil družbeni red v deželi. Šele ko je nekdanji predsednik koroške gospodarska zbornice Franz Pacher svojo stranko pozval, naj se spametuje, je ljudska stranka bila pripravljena za konpromis.
Deželni svetnik Christian Benger je sprva predlagal besedilo, ki bo omenjalo slovenske pripadnike Koroške in skrb za nemško in slovensko govoreče rojake v enaki meri. S tem je bila odstranjena še zadnja ovira, v pogajaski skupini za ustavno reformo so se na koncu dogovorili za tekst, ki ga je na četrtkovi prezentaciji prebrala deželnozborska poslanka zelenih Zalka Kuchling:
Enakopravna omemba „nemško in slovensko govorečih rojakov“ je pomemben signal, da sta jezik in kultura oberh narodov enakopravna in pomembna za Koroško, je poudaril koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).
Deželni svetnik Christian Benger (ÖVP) pa je postavil v ospredje predvsem sklep „paketa za demokracijo“, ki da bo mejnik za poltično življenje na Koroškem. Nekdanji odpor do besede „slovensko“ je pozabljen. Kljub temu ljudska stranka ni preskočila sence, da bi se opredelila do slovenske narodne skupnosti.
Besedilo za ustavno reformo so v četrtek dopoldne v odboru za ustavna vprašanja koroškega deželnega zbora sprejeli z večino glasovi koalicije, s pridržkom pa je za osnutek glasoval tudi predstavnik stranke Team Stronach Kärnten. V nadaljevanju bo sledil še postopek presoje in obravnave v gremijih. Kakor je napovedal predsednik odbora Andreas Scherwitzl (SPÖ), bo Koroška dobila novo ustavo jeseni 2016.
Svoje predloge za reformo deželne ustave so oddale tudi slovenske osrednje politične organizacije. Dežela naj bi z ustavo omogočila svojim organom, da prostovoljno nadgradijo in razširijo minimalna določila zvezne manjšinske zakonodaje. Na področjih, ki so v pristojnosti dežele, pa naj bi bila zajamčena pravica do uporabe slovenskega jezika. Med drugim naj bi to veljalo za občinske otroške vrtce, glasbeno šolo in socialne ustanove.
Narodni svet koroških Slovencev je ob tem predlagal tudi uvedbo manjšinskega mandata. Vendar razen omembe slovenske narodne skupnosti v preambuli v znani kompromisni formulaciji s predlogi niso prodrli. Predsednik pododbora za ustavna vprašanja Andreas Scherwitzl o vzrokih pravi:
Tudi pri ustavi „kompromisna rešitev“
Deželna poslanka zelenih Zalka Kuchling bi si bila sicer želela, da bi v novi ustavi bila omenjena slovenska narodna skupnost kot taka, ne pa le slovensko govoreči prebivalci. Zdajšnja rešitev je rezultat kompromisa, pravi Zalka Kuchling.