Proti spreminjanju zgodovine
V Sloveniji so v nedeljo obeležili Dan izgnancev in 70. obletnico njihove vrnitve v domovino. Med drugo svetovno vojno so okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale več tisoč Slovencev. V Sloveniji se je deportacija začela 7. junija 1941, torej dobro leto prej, kot na Koroškem. Najprej so pregnali ljudi iz pasu ob Savi, Hitler in Mussolini sta določila, da naj bi na tem območju utrdili novo nemško mejo, v spraznjene slovenske domove so se vselili Kočevarji, ki so nasedli Hitlerjevi propagandi. Veliko Slovencev je bilo izgnanih tudi z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Skupno so nacisti izgnali 63.000 Slovencev, od tega 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Srbijo.
Vprašanje poravnave škode
Ob dnevu izgnancev in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom je Društvo izgnancev Slovenije minulo soboto v Hali Tivoli v Ljubljani pripravilo osrednjo prireditev, katere se je udeležilo več kot 3.000 ljudi. Med njimi je bila tudi enajstčlanska delegacija Zveze slovenskih izseljencev iz Koroške, ki jo je vodil predsednik organizacije Jože Partl. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je opozorila, da 70 let po vrnitvi iz izgnanstva in begunstva Nemčija še ni poravnala vojne škode.
Navzoče sta nagovorila tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič in bivši predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Slednji se je med drugim zavzel za priznanje prispevka, ki ga je nad zmago fašizma in nacizma dal tudi slovenski narod v tistem svojem delu, ko je plačal to zmago s trpljenjem in usodami izgnancev in izpostavil, da sta za rešitev tega moralnega vprašanja zadolženi demokratični Nemčija in Slovenija.
Ob številnih poskusih izkrivljanja zgodvinopisja so na prireditvi tudi pozvali slovensko in evropsko javnost, da se upreta spreminjanju zgodovine druge svetovne vojne.
orf
Polemika škoduje tudi zamejcem
Ob primeru izida deželnozborskih volitev na Gradiščanskem in na Štajerskem zaznava predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, ki je tudi član mednarodnega odbora Društva izgnancev Slovenije, take pojave tudi v Avstriji. V Sloveniji pa so dogodki med vojno in po njej vseskozi predmet notranjepolitičnih sporov za zbiranje strankarskopolitičnega drobiža. Polemika, ki škoduje celotnemu slovenskemu narodu, tudi zamejskim Slovencem, je prepričan Partl.