Spomin na slovenske izgnance

„Grozodejstva druge svetovne vojne so nam v poduk in opomin, da smo kot narod in kot država dolžni vedno in povsod spoštovati človekovo dostojanstvo“, je ob Dnevu izgnancev poudaril predsednik slovenske vlade Miro Cerar. Ob tem je kot izrednega pomena označil prizadevanja preživelih in delovanje v smeri ohranitve zgodovinskega spomina.

Pomen ohranjanja zgodovinskega spomina

Okrog 80.000 Slovenk in Slovencev je bilo na takšen ali drugačen način prizadetih zaradi izgona, ki je bil posledica okrutne raznarodovalne politike, brez ozira na temeljne človeške vrednote. Pri tem se mnogi nikoli niso vrnili v svoj domači kraj, nešteto družin pa je ostalo brez svojih bližnjih, je, kot so še sporočili iz stranke SMC, spomnil premier.

„Grozodejstva druge svetovne vojne so nam v poduk in v opomin, da smo kot narod in kot država dolžni vedno in povsod spoštovati človekovo dostojanstvo, vrednote demokratične in pravne države ter s tem seveda tudi človekove pravice in svoboščine,“ je poudaril predsednik vlade RS ter ocenil, da so prizadevanja preživelih teh dogodkov in delovanje v smeri ohranitve zgodovinskega spomina izrednega pomena. Ob tem je Cerar pozdravil dejavnosti društva izgnancev, ki v javnosti in tudi med mladimi širi zavedanje o posledicah vojne in usodi izgnancev ter beguncev, ki je zaznamovala slovenski narod. „Na podlagi teh spoznanj lahko gradimo našo prihodnost. Imamo svojo državo, ki je enakopraven del evropske družine narodov in živimo v miru,“ je dodal. Premier je pozval tudi k ohranjanju in plemenitenju miru, „ki smo ga v veliki meri deležni tudi zaradi naših prednikov“.

Prav tako naj bi po besedah predsednika slovenske vlade naprej gradili demokratično družbo, ki si prizadeva za strpnost, za inovativnost in razvoj, za človekove pravice in svobodo: „Le tako bomo izkazali naše spoštovanje do preteklih in prihodnjih generacij, ki jim bomo tako dali zgled in možnost za dostojno življenje.“

Pozvali k uporu proti spreminjanju zgodovine

Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 pa je ob Dnevu izgnancev in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom v soboto v Hali Tivoli v Ljubljani pripravilo osrednjo prireditev, katere se je udeležilo več kot 3.000 ljudi.

Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič je v uvodnem nagovoru omenila, da so leta 1941 okupatorske države razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovalne in genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce. Kot je dejala, je bil cilj fašistov in nacistov izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope. Poudarila je tudi, da do izgona Slovencev ni prišlo zaradi partizanskega upora. Tako so leta 1941 izgnali 63.000 Slovencev, od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo.

„Danes mineva 70 let, odkar smo se vrnili iz izgnanstva in begunstva na opustošene domove, Nemčija pa še ni poravnala vojne škode“, je poudarila Žnidaršičeva. Slednja pričakuje, da bo vsaj 12. slovenska vlada poskušala uresničiti njihove zahteve in pobude, da se premoženje, ki so ga pustili v Sloveniji Avstrijci in Nemci, na račun vojne škode nameni za odškodnine slovenskim izgnancem in beguncem ter drugim upravičencem.

Prireditve se je udeležil tudi bivši predsednik RS Milan Kučan. Začel je z zadnjim refrenom himne Hej brigade (na Slovenskem smo mi gospodar) in se vprašal, ali smo na Slovenskem še res mi gospodar potem, ko država proda vse narodovo premoženje. „A je bilo vredno prehoditi vso dolgo pot iz tujine do doma zato, da se na koncu zdaj po tolikih letih postavlja to vprašanje,“ je vprašal.

„Gre za moralno vprašanje, za priznanje prispevka, ki ga je nad zmago fašizma in nacizma dal tudi slovenski narod v tistem svojem delu, ko je plačal to zmago z vašim trpljenjem in usodami,“ je poudaril Kučan in izpostavil, da sta za rešitev tega moralnega vprašanja zadolženi demokratični Nemčija in Slovenija.

Kučan se je dotaknil tudi partizanstva. Kot je izpostavil, je bil prav eden od vzgibov za partizanski upor tudi dejstvo, da so Nemci začeli Slovence na veliko izganjati iz njihovih domov, da bi slovensko ozemlje naredili za nemško. „To je treba povedati tistim, ki jim ni jasno, kje smo bili Slovenci v času druge svetovne vojne in zakaj je prišlo do partizanskega upora,“ je še dodal Kučan.