70-letnica osvoboditve taborišča
27. januarja bo minilo 70 let, ko je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Zloglasno nacistično taborišče na jugu Polske velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, med letoma 1940 in 1945 so nacisti v plinskih celicah pobili 1,1 milijona ljudi, od tega milijon judov iz različnih evropskih držav.
Tudi avtorica knjige je spregovorila
V središču spominske slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je bilo pričevanje Helge Pollak-Kinsky, ki je kot 12 letna prišla v KZ Terezin (Theresienstadt). V nadaljevanju je preživela KZ Auschwitz in Flossenbürg.
Internirana v dekliškem domu, je svoja doživetja o deportaciji in svoje družine in prijateljic zaupala dnevniku, ki je zdaj izšel v knjigi o dekletih iz sobe 28 „Die Mädchen von Zimmer 28. Freundschaft, Hoffnung und Überleben in Theresienstadt“. Umetniško so se z njenimi spomini srečali dijaki celovške gimnazije Lerchenfeld.
orf
Scheider: „Imamo odgovornost, da tega ne zamolčimo“
Spomin na žrtve holokavsta nosi odgovornost, da s tišino in neukrepanjem ne smemo biti sokrivi za take dogodke. Imamo odgovornost, da tega dela zgodovine ne zamolčimo, grozot ne omiljujemo in bagateliziramo, predvsem pa da, dogodkov ne pozabimo, je na slovesnosti poudaril celovški župan Christian Scheider. V Celovcu kultura spominjanja dolga leta ni bila tema, kar pa se je tudi po zaslugi iniciative Memorial Kärnten Koroška spremenilo, je med drugim dejal Scheider.
Gstettner prejel zlato medaljo mesta Celovec
Dan pred spominsko svečanostjo ob 70-letnici osvoboditve KZ-a Auschwitz-Birkenau je govornik odbora „Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška“ Peter Gstettner prejel zlato medaljo mesta Celovec za oblikovanje kulture spominjanja.
orf
Govornik odbora "Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška Peter Gstettner.
„Žrtve morajo postati vidne, storilce pa poimenovati“
Sive lise zgodovine je mogoče zapolniti le tako, da postanejo žrtve vidne, da jim vrnemo identiteto, storilce pa poimenujemo, se glasi srž sporočil govornika odbora „Mauthausen Komitee Kärnten/ Koroška“. Ob vojnah in nasilju danes se je Peter Gstettner ustavil pri spoznanju za današnji čas.
Spomine je obujal pričevalec Ernst Gruber
Iz partnerskega mesta Dachau je prišel pričevalec Ernst Grube, preživeli KZ-a taborišča Terezin (Theresienstadt). Spominsko slovesnost v domu umetnikov pa je sooblikoval Ženski pevski zbor Rož, ki se je v pesmih iz stilnega koncerta „Aja tutaja - Uspavanke sveta“ spomnil mater, ki so v nacističnih taboriščih objokovale smrt svojih otrok.
orf
Pevke zbora Rož so glasbeno pospremile spominsko slovesnost.
Leta 2005 je Generalna skupščina Združenih narodov 27.januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.