„Ambasadorji hitre ceste“
sta.si
Vlada pod vodstvom stranke SMC dela vse, da bi se še v tem mandatu začeli postopki, je v pozdravnem nagovoru na prireditvi Mladinske iniciative za 3. razvojno os dejal Brglez, ki je posebej poudaril, da 3. razvojna os ni pomembna samo zaradi pretočnosti, ampak tudi zaradi razvoja gospodarstva na Koroškem, pri čemer je posebej izpostavil lesno industrijo. Pomembno pa je, da bo hitra cesta koristila ljudem, je dejal Brglez, ki je prepričan da se bo Koroška s 3. razvojno osjo odprla, od te hitre ceste pa bo po njegovih besedah imela koristi tudi Slovenija, „ker nima nobenega smisla, da so nekateri deli bolj razviti, drugi pa manj“.
Podobno je na posvetu z naslovom „Kako bomo pripeljali 3. razvojno os na Koroško?“ opozoril tudi arhitekt in nekdanji profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Peter Gabrijelčič. Dejal je, da problem 3. razvojne osi ni problem Koroške, ampak problem države. Gre za željo države, ali želi konsistentnost teritorija in ali želi ohraniti prebivalstvo na vsem teritoriju, je dejal. Država si po besedah Gabrijelčiča ne more dovoliti, da bi določeni deli uhajali izven njene suverenosti. To ni stvar lokalne želje in lokalne politike, ampak je to stvar nacionalne varnosti, da si želiš in moraš obvladovati celotni teritorij, tako prostorsko, socialno kot kulturno.
V tej luči je tako brezpredmetno preštevanje prometa, tu ne gre za vprašanje denarja, tu gre za strateške cilje, je opozoril Gabrijelčič. Tako kot on so tudi nekateri drugi sogovorniki, med drugim direktorica GZS Območne zbornice Koroška Aleksandra Gradišnik, na posvetu opozorili na vse večje pomanjkanje delovne sile v regiji, kar povezujejo tudi z odsotnostjo hitre cestne povezave, ki bi lahko v regijo pripeljala delovno silo tudi od drugod.
Sicer pa je državni sekretar na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben povedal, da projekt 3. razvojne osi prehaja v realizacijo in je umeščen v šestletni finančni načrt Darsa, ki se tako zaveda, da je to eden od prioritetnih projektov države. Leben je napovedal, da bo na severnem kraku 3. razvojne osi, to je od Šentruperta proti Koroški, v prvem delu leta 2018 že prišlo do odkupov zemljišč, na terenu bodo potekale geološke raziskave, gradnja pa se bo po zdajšnjih načrtih začela v prvi polovici leta 2019.
Povedal je tudi, da bo prometna študija za odsek od Slovenj Gradca do Dravograda končana marca 2018, in poudaril, da je julija letos podpisan protokol med državo ter Koroško in Savinjsko-Šaleško regijo glede uresničevanja postopkov izgradnje 3. razvojne osi močna zaveza tudi za vse nadaljnje vlade.
Koordinator mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik pa je v ponedeljek dejal, da je iniciativa zadovoljna, da je vlada prepoznala 3. razvojno os kot enega ključnih projektov države in da Korošci nikakor ne bodo odstopali od vsebine omenjenega protokola. To je med drugim, da se leta 2019 začne graditi hitra cesta na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec ter da se nadaljujejo postopki umeščanja hitre ceste med Slovenj Gradcem, Dravogradom in Holmcem na meji z Avstrijo.
Po končanem posvetu je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os prvič podelila nazive ambasadorjem hitre ceste, „Ambasador hoč’mo cesto“. Prejelo ga je deset posameznikov in organizacij, ki so po podatkih iniciative s preteklo podporo hitri cesti in aktivnostmi presegli svoje siceršnje delovanje.