Argumenti iz Slovenije za Carnico

V sporu o zaščiti Kranjske čebele oziroma Carnice so koroški čebelarji dobili argumentativno pomoč tudi iz Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je v pismu pristojnemu deželnemu svetniku opozoril na pomen avtohtone pasme.

Bienen Bienestöcke Buckfast Carnica

ORF

Vele-čebelarji na Koroškem želijo razširitev območij za križance, kot je na primer Buckfast čebela. Čebelarji, ki delajo s Carnico oz. Kranjsko čebelo, temu ostro nasprotujejo, saj morajo vedno spet zamenjati matice, če pride do nezaželenih križanj – to pa je med drugim tudi finančno vprašanje.

Novelacija koroškega zakona o čebelarstvu

Pred novelacijo koroškega zakona o čebelarstvu skuša deželni svetnik iz vrst ljudske stranke Martin Gruber pomirjevati in je podaljšal rok za oddajo stališč. Zdaj mu je pisal tudi Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), ki v pismu utemeljuje, zakaj da je Carnica najbolj primerna za čebelarstvo v naših krajih.

To je sicer že drugo pismo, ki so ga naslovili na avstrijsko politiko v zadevi čebel. Pred dvema letoma je KIS podobno pismo poslal na štajersko deželno politiko, pravtako na pobudo avstrijskih čebelarjev. Tudi tedaj je šlo za zaščito Carnice na avstrijski strani meje.

Bienen Bienestöcke Buckfast Carnica

ORF

Zdaj so pismo naslovili na kmetijskega referenta v koroski dezelni vladi Martina Gruberja (ÖVP). Koroški čebelarji iz deželne zveze čebelarjev, ki zagovarjajo zaščito avtohtone pasme, so se namreč obrnili na generalni konzulat RS v Celovcu, da bi pripravili podoben dopis. V zdajšnjem pismu so šli še nekoliko bolj v detalj, pravi vodja skupine za čebelarstvo znotraj oddelka za živinorejo Janez Prešern.

Kmetijski inštitut Slovenije KIS Prešern čebele zaščita Carnica sivka kranjska pismo

kmetijski_inštitut-slovenije

Kmetijski inštitut Slovenije obhaja medtem že 125-letnico, njegov predhodnik je bil ustanovljen v Avstro-ogrski monarhiji. Danes je KIS povezan s tremi ministrstvi: znanstvenim, okoljskim in kmetijskm. Čuva genski material oziroma skrbi za vzrejo - tudi Kranjske čebele oziroma Carnice. Letno vzredijo 40.000 do 50.000 matic. Čebelarji te potrebujejo za običajno zamenjavo, a tudi za zajezitev križanj.

Predvsem na vzhodu dežele

Čebelarji iz velikovškega okraja, ki se zavzemajo za zaščito Carnice, so v sredo v Velikovcu priredili protest in so zbirali podpise za peticijo. Na Koroškem imajo križance predvsem večji čeberlarski obrati v Labotski dolini. Verjetnost, da katera zaide v Podjuno ali čez mejo v Slovenijo je torej vsekakor dana.

EU spodbuja čebelarjenje z lokalnimi vrstami

Na pobudo Slovenije so Združeni narodi razglasili 20. maj za Svetovni dan čebel. 20. maj je rojstni datum enega od začetnikov sodobnega čebelarstva, Antona Janše, ki je deloval tudi na dvoru cesarice Marije Terezije na Dunaju. Tudi na Koroškem je bilo ob tem dnevu lani več prireditev. Janez Prešern opozarja ob tem tudi na evropsko dimenzijo koroškega spora o čebelah.

- Glej vest z dne 07.02.2019
- Glej vest z dne 07.06.2018
- Povezava: Kmetijski inštitut Slovenije