Park poimenovan po Korošici Piskernik

Ob novo postavljeni tabli Park Angele Piskernik, na odcepu drevoreda PST (Pot spominov in tovarištva) v Ljubljani je potekalo v petek tudi prijateljsko druženje. Predlagatelj za poimenovanje parka je bil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, je ponosen predsednik kluba Janez Stergar.

Angelo Piskernik ima Janez Stergar, profesor zgodovine in strokovni svetnik Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, ter predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, za najpomembnejšo koroško Slovenko 20. stoletja. Žrtev nacionalsocializma je postala Angela Piskernik ob svoji aretaciji leta 1943. Skupaj z več protifašistkami iz Železna Kaple in okolice je bila od januarja 1944 do osvoboditve zaprta v koncentracijskem taborišču Ravensbrück.

Botaničarka in naravovarstvenica

Leta 2003 sta Helena Verdel in Traude Kogoj v knjigi založbe Wieser predstavili 100 najpomembnejših žensk Srednje in Vzhodne Evrope in za naslovnico izbrali sliko Angele Piskernik. Televizija Slovenija je 2012 premierno predvajala dokumentarni film, ki ga je o Angeli Piskernik napravil scenarist, režiser in montažer Amir Muratović. 29. maja 2015 je bilo v Železni Kapli odkritje spominske plošče Angeli Piskernik. S tem je bila uresničena skupna pobuda Slovenskega prosvetnega društva Zarja, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Kluba 99.

Na predlog Kluba koroških Slovencev

Na seji ljubljanskega mestnega sveta 18. junija letos pa je bil sprejet odlok o Parku Angele Piskernik (1886-1967), največje koroške Slovenke doslej, botaničarke in naravovarstvenice, nekdanje podpredsednice Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

V petek, 21. septembra 2018, je bilo prijateljsko druženje ob odprtju novega Parka Angele Piskernik v Ljubljani na odcepu drevoreda PST - Poti spominov in tovarištva. V Uradnem listu Mestne občine Ljubljana 6. julija 2018 piše: Park Angele Piskernik – park zaokroža zelene in urbane površine, ki mejijo na vzhodni strani na Pot spominov in tovarištva, na severnem delu poteka do dvorišč stanovanjskega naselja Koseze, od Plevančeve ulice 21 do Štirnove ulice 26, kjer se nadaljuje severno do AC (avtocestnega, opom.) obroča, ta predstavlja zahodno mejo, in nato poteka preko potoka Glinščice na jugozahodni strani in poteka do Poti za Brdom do križišča z ulico Pot Roberta Blinca, ki meji z njo na jugovzhodni strani in se zaključi z „Zelenim obročem Ljubljane“ (Pot spominov in tovarištva). Stergar pojasnjuje, da lokacija nikakor ni izbrana naključno.

Ob novo postavljeni tabli „Park Angele Piskernik“ sta spregovorila ljubljanski podžupan, arhitekt univ. prof. Janez Koželj, ter Franc Jožef Smrtnik, župan trške občine Železna Kapla – Bela; Nada Praprotnik, v botaniki in naravovarstvu nadaljevalka dela Angele Piskernik, pa je po napovedih predstavila lik te največje koroške Slovenke doslej. Za literarni okvir slovesnosti je poskrbela ljubljanska Korošica Lidija Golc iz Grafenauerjevega rodu, prisluhnili pa so tudi koroškim pesmim.

- Glej vest z dneva: Park Angele Piskernik
- Glej vest z dne 02.06.2015