Filmski zapis dela koroške zgodovine
„Ne damo se preštevati“
Po pogromu na dvojezične table leta 1972 je Kreiskyjeva zvezna vlada sprejela tako imenovano „sedmojulijsko zakonodajo“: zakon o narodnih skupnostih, ki predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih napisov tabel v krajih, kjer je delež slovensko govorečega prebivalstva 25-odstoten. Tako imenovano ljudsko štetje posebne vrste je bilo v resnici ugotavljanje manjšine, rezultat naj bi bil osnova za število dvojezičnih tabel. Kreiskyjeva vlada je morala sprejeti novelo zakona o ljudskih štetjih, ki je „štetje posebne vrste“ šele omogočila. Da bi Avstrija ne prišla navzkriž z mednarodnim pravom, je moral biti referendum v vseh zveznih deželah.
orf
Najrazličnejše oblike upora
To štetje je povzročilo najrazličnejše oblike upora. Pod geslom „ne damo se preštevati“ so bile številne demonstracije. Solidarnost so izrazili tudi pripadniki večinskega naroda, združeni v Solidarnostnem komiteju za pravice koroških Slovencev. V nekaterih zahodnih zveznih deželah je bilo po štetju več Slovencev kakor na Koroškem.
Ugrabitev volilne skrinje na volišču na občinskem uradu v Selah je bila takrat najbolj radikalna oblika protesta proti tajnemu ugotavljanju materinščine. Marjan Olip, Nanti Olip, Flori Jug in medtem že pokojni Peter Olip so po ugrabitvi skrinje pobegnili čez Šajdo na Obirsko in v Korte. Naslednje jutro so s pomočjo lovca in družinskega prijatelja iz Nižje Avstrije fantje mimo vseh kontrol policije prispeli do Celovca in se sami javili na sedežu kriminalne policije. Sledila so posamična zasliševanja in priprava sodnega postopka.
orf
Kirchschläger pomilostil selske fante
Sodna obravnava je bila leta 1977 v sivi hiši na Dunaju, v poslopju, kjer so nacisti leta 1943 obglavili 13 žrtev iz Sel in okolice. Obravnavo pa so prekinili, ker niso bili navzoči vsi obtoženi. Nadaljnjih obravnav ni bilo. Tedanji zvezni predsednik Rudolf Kirchschläger je obtožence na podlagi zgodovinskih doživetij domačinov v Selah in okolici pomilostil ter ukinil proces.
orf
Zgodovinski zapis v filmski obliki
Film Sine legibus Milene Olip osvetljuje okoliščine in ozadja, ki so bila vzvod, da so se Marjan Olip, Nanti Olip, Flori Jug in medtem že pokojni Peter Olip odločili za tako radikalen način političnega protesta. Politična in pravna ozadja tistega časa v filmu pojasnjujeta politolog Anton Pelinka in Matevž Grilc, ki je bil takrat predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), obenem pa tudi odvetnik obtoženih.
orf
Film pa ni le dokumentarec, temveč vsebuje tudi igrane scene, kot komentar iz ozadja pa je Milena Olip vpletla tudi misli danes 106-letne Mice Olip, pravi režiserka.
Olip: „Veliko ljudi zgodbe ne pozna“
orf
Praizvedbo filma Sine legibus, kar pomeni brez zakonov, sta si v kinodvorani Wulfenia ogledala tudi dva tedanja glavna akterja, brata Nanti in Marjan Olip. S posnetki na velikem platnu so se vračali tudi slike in spomini na 14. november 1976.
Na vprašanje, ali se je tedanja akcija splačala, Marjan Olip odgovarja, da se je, pa se ni.