Spomnili so se s pretresljivo proslavo
13 ljudi obglavili
Sele so najbolj slovenska vas v Avstriji, mogoče so bile tudi najmanj prilagodljiva vas v nečloveških in krvoločnih prizadevanjih nacionalsocialističnih sil, da bi vsi mladi, zdravi možje morili za Hitlerjevo vojsko. Mnogi so dezertirali. Krvni davek za svobodno, drugačno odločitev je bil visok. V Selah so se minulo nedeljo spomnili 13 obglavljenih žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple, ki jim je giljotina 29. aprila 1943 v Sivi hiši na Dunaju odsekala glavo in vzela življenje. Njihov edini zločin je bil, da se niso hoteli pridružiti nacizmu.
Po sveti maši so v nedeljo dopoldne obglavljenim žrtvam položili vence pod spominske table predstavniki domačih kulturnih društev in društev iz sosednjih občin ter občine Sele.
orf
Pavli Čertov
„Spominjamo se vseh žrtev“
Spominska proslava v zatemnjeni farni dvorani je privlekla na dan spomine, opozorila in svarila. Predsednica Katoliškega prosvetnega društva Planina Pavli Čertov je v svojih pozdravnih besedah ugotovila, da so spomini na naše prednike vzrok, da sploh še smo. Spomini naših prednikov so zaznamovali preteklost in zaznamujejo našo sedanjost, je poudarila Pavli Čertov.
orf
Ana Blatnik
„Nismo tu, da bi podžigali sovraštvo“
Deželnozborska poslanka Ana Blatnik iz socialdemokratske stranke je spregovorila v imenu deželnega glavarja Petra Kaiserja in o pomenu kulture spominjanja prevedla prav njegove besede.
Ana Blatnik ob dnevih spomina na žrtve nacizma opominja na naraščajoče tokove nacizma in fašizma, ki so danes čedalje bolj živi. Blatnikova se je odločno izrekla proti spominski komemoraciji meseca maja na Libuškem polju.
orf
Heribert Kulmesch
„Graditi vrednote za mir“
Župan občine Sele Heribert Kulmesch (SPÖ) je s citatom koroškega pisatelja Josefa Winkler „Če hočemo videti nebo, moramo pomagati, da grmi“ navezal na knjigo zgodovinarke Brigitte Entner, ki so jo predstavili v nedeljo. Ta naj bi pomagala prinesti na dan bolj celosten prikaz zgodovine odpora in preganjanja v Selah.
orf
Brigitte Entner
„Sele plačale visok krvni davek“
Ob 75-letnici spomina na 13 obglavljenih žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple je zgodovinarka Brigitte Entner iz Slovenskega znanstvenega inštituta na pobudo Iniciative Hlipovčnik napisala knjigo z naslovom „Kaj človek vse doživi - Was der Mensch alles erlebt“ o odporu in preganjanju v občini Sele med leti 1938-1945.
Knjiga je poklon vsem ostalim žrtvam nacionalsocializma, katerih glave niso padle pod giljotino. Poleg obglavljenih je še najmanj 26 drugih oseb izgubilo življenje zaradi težkih pogojev v zaporu ali internacije v kacetih.
Negotovosti vse do danes
Dogodki z valom aretacij po odkritju dnevnika Tomaža Olipa v Hlipovčnikovem bunkerju niso zapustili le mnogo žrtev, temveč vzbudili veliko nezaupanja med preživelimi in svojci. Kdo so izdajalci? Kdo je odgovoren za te zločine?
orf
Hanzi Čertov
„Knjiga eden od številnih projektov“
Ta vprašanja so zaznamovala in še zaznamujejo življenje v kraju, je še dodala zgodovinarka Brigitte Entner, ki je napisala knjigo z naslovom „Kaj človek vse doživi - Was der Mensch alles erlebt“. Knjiga naj bi pomagala pri iskanju odgovorov, tako prvi mož Iniciative Hlipovcnik Hanzi Čertov.
Novo knjigo so predstavili ob spominski proslavi ob 75-letnici obglavljenja 13 žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple v farni dvorani v Selah. Pretresljivo je bilo potovanje recitatorjev skozi 30. in 40. leta prejšnjega stoletja po scenariju Milene Olip, ki je marsikaterega obiskovalca v zatemenjeni dvorani ganilo do solz.