1938: meritve ljudi po rasnih kriterijih

V Šentjakobu v Rožu je vse do konca septembra na ogled projekt, ki postavlja v središče pozornosti dogodke okoli „anšlusa“ v letu 1938. Še posebno želi Slovensko prosvetno društvo Rož opozoriti na meritve ljudi po rasnih kriterijih.

Zgodovinsko-umetniški projekt SPD Rož

O velikih trenjih med nacisti in ljudmi, ki niso ustrezali „arijski rasi“, je v teh dneh, ko namenja Avstrijska radiotelevizja posebno pozornost priključitvi oz. anšlusu Avstrije Tretjemu rajhu v letu 1938, govor tudi v Šentjakobu v Rožu, kjer se odpira občinstvu bizarni svet: pred župniščem je mogoče videti čredo belih ovac kot del zgodovinsko-umetniškega projekta Slovenskega prosvetnega društva Rož.

„Ovce so arhaičen simbol za maso ljudi, ki se kot živali zbirajo in tečejo za pastirjem“, je o zunanji podobi zgodovinsko-umetniškega projekta dejal režiser Marjan Štikar, ki je poleg zgodovinarja Wernerja Koroschitza pristojen za obravnavo šentjakobskih dogodkov za časa nacionalsocializma.

3.200 pol iz antropološkega inštituta

Slike o histeričnih množicah ljudi, ki ponižno pozdravljajo nemškega diktatorja in nacističnega vodjo Adolfa Hitlerja, so znane. Manj znano pa da je, kakšen pomen je imela med in že pred drugo svetovno vojno občina Šentjakob.

Z gradnjo železniškega predora je postal Šentjakob tudi za naciste zanimivo območje za razširjanje idelogije, ki je delala razlike med tako imenovanimi „arijci“ in ljudmi, ki niso ustrezali predstavam o „nemški rasi“. Po anšlusu, v poletju leta 1938, so zbrali nacisti v Šentjakobu vse moči, da bi premerili celo občino po rasnih kriterijih.

V okviru šentjakobskega zgodovinsko-umetniškega projekta bo obrobno obdelan tudi pregon koroških Slovencev iz te občine - tema, kateri se je SPD Rož v obširni obliki posvetilo leta 2012, osrednja točka pa bo v letu 2018 ostala meritev ljudi pred 80 leti.