Dvojna državljanstva burijo duhove

Kakor velikodušno Avstrija ponuja nemško govorečim Južnim Tirolcem in Ladincem avstrijsko državljanstvo, tako zadržana je, kadar gre za dvojno državljanstvo lastnih, avstrijskih državljanov. Slovenija je v tem vprašanju bolj odprta.

Napoved zvezne vlade sprožila diskusije

Napoved nove avstrijske zvezne vlade, da bodo italijanski državljani nemške narodnostni na Južnem Tirolskem in Ladinci lahko po novem postali tudi avstrijski državljani, še vedno skrbi za diskusije. Zunanja ministrica Karin Kneissl je ta teden po srečanju z italijanskim kolegom Angelinom Alfanom v Rimu skušala zadevo pomiriti. Sicer je vztrajala, da naj bi Južni Tirolci dobili dvojno državljanstvo, ko je poudarila, da je to del vladnega dogovora. Napovedala je, da bodo podrobnosti preučili strokovnjaki.

Kneissl Alfano dvojno državljanstvo kritika Italija

orf

Kritični pogledi na načrte

Kritično se je na napoved avstrijske zunanje ministrice odzvala južnotirolska parlamentarka Michaela Biancofiore. „Obstaja nevarnost, da bo sožitje jezikovnih skupin na Južnem Tirolskem, ki je bilo doseženo s težavami, ogroženo in da bo južnotirolska družba dobila globoke razpoke“, je menila Biancofiore.

Do avstrijskih načrtov je bil kritičen tudi predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, češ da bi bilo to enostransko dejanje, ki bi sprožilo napetosti. Nad morebitnim dvojnim državljanstvom Južnih Tirolcev pa so zgrožene tudi nekatere italijanske desne stranke. K zadržanosti v razpravi o dvojnem državljanstvu za Južne Tirolce je ob svojem obisku na Dunaju pozval deželni glavar Južne Tirolske Arno Kompatscher. Kakor je dejal, to ne sme vključevati ničesar, kar ločuje.

Nadalje bi veljalo v razmišljanja vključiti potomce italijansko govorečih staroavstrijcev. S tem zadeva ne bi bila izključno etnične narave. Strokovnjaki pa so prepričani, da sicer mnogi Južni Tirolci ne mislijo sprejeti avstrijske ponudbe.

Kakor velikodušno Avstrija ponuja nemško govorečim Južnim Tirolcem in Ladincem avstrijsko državljanstvo, tako zadržana pa je, kadar gre za dvojno državljanstvo lastnih, avstrijskih državljanov. To se je nazadnje pokazalo junija lani po referendumu v Turčiji, v katerem so o tamkajšnji novi ustavi lahko glasovali tudi turški državljani, ki živijo v Avstriji. Tistim, ki imajo poleg turškega tudi avstrijsko državljanstvo, je notranje ministrstvo zagrozilo, do bodo proti njim sprožili postopek za odvzem avstrijskega državljanstva.

Slovenija bolj odprta

Od osamosvojitve pred 27 leti ponuja Republika Slovenija Slovencem v zamejstvu in po svetu možnost, da lahko zaprosijo in pridobijo slovensko državljanstvo. Pogoji za pridobitev slovenskega državljanstva po izredni naturalizaciji za osebo slovenskega porekla oziroma za potomca osebe slovenskega porekla so urejeni v 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Uredba določa, da je izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov možna, če je prosilec slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti ali pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.

Skromen odziv iz Koroške in Štajerske

Medtem ko so Slovenci, ki živijo na Madžarskem, na Hrvaškem in v Italiji, množično zaprosili za slovensko državljanstvo in ga tudi pridobili, pa je bil odziv med koroškimi in štajerskimi Slovenci zelo skromen, je dejal Rudi Merljak iz Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Glej vest z dne 17.01.2018