Podjunski župani želijo več informacij
Preplah je med prebivalci obmejnih občin Labot in Pliberk sprožilo poročanje v medijih, da Slovenija načrtuje gradnjo štiripasovne hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem. Predvsem jih vznemirja, da bi se znatno povečal tranzitni promet tovornjakov, če bodo podaljšali cesto do mejnega prehoda Holmec. Gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi podpirajo tudi župani na avstrijski strani v Deželi pod Peco, saj bi celotni regiji prinesla novih gospodarskih impulzov. Želijo pa si, da bi bili bolje seznanjeni s konkretnimi načrti, predvsem kar se tiče trase in časovnih horicontov.
Kakšen impulz prinaša regiji sodobna prometna infrastruktura, se je pokazalo v občini Pliberk, ko so odprli most čez Dravo pri Lipici in se je s tem odprla dobra prometna povezava do južne avtoceste pri Grebinju. Med drugim se je prav zaradi hirejše povezave z avstrijskim avtocestnim omrežjem v Pliberku naselilo podjetje Kohlbach. Takrat tudi v pričakovanju, da bodo v Sloveniji kmalu uresničili načrte o izgradnji tako imenovane tretje razvojne osi in bodo poslovne poti krajše tudi na južnoevropska tržišča. To je bilo leta 2010.
Cesta do Holmca verjetno do 2027
O tretji razvojni osi je bilo medtem izrečenih in zapisanih že nešteto besed. Leta 2013 je slovenska vlada sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu od priključka Velenje do Slovenj Gradca, nadaljnjih korakov pa nato ni bilo. Julija lani je sledil naslednji preboj. Slovenska vlada je s koroško in savinjsko-šaleško regijo podpisala protokol o gradnji 31,5 kilometra severne tretjine tretje razvojne osi med Savinjsko dolino in Slovenj Gradcem. Z gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, cesta naj bi bila končana do konca leta 2023, pravi predsednik odbora za gradnjo tretje razvojni osi v koroški regiji in župan občine Prevalje Matic Tasič.
Tasič: „Do Slovenj Gradca štiripasovnica“
Kakor je župan občine Pliberk Stefan Visotschnig (SPÖ) vesel, da se na tem področju končno nekaj premika, pa bi si želel boljši pretok informacij, da se tudi na avstrijski strani lahko pravočasno pripravijo na pričakovano povečanje tranzitnega prometa.
Visotschnig: „Ne vemo, kaj se je zgodilo zadnji dve leti in pol“
Za to željo ima župan Tasič popolno razumevanje. Ko bodo načrti nekoliko bolj konkretni, se bo izboljšal tudi pretok informacij, obljublja.
Tasič: „Bomo sproti obveščali“
- Glej vest z dne 28.12.2017
- Glej vest z dne 22.11.2017
- Glej vest z dne 05.04.2017