„Ni pričakovati večjih pretresov“
Pričakuje nadaljevanje partnerskega sodelovanja
Geržina pričakuje tudi nadaljevanje partnerskega sodelovanja, vzpostavljenega v zadnjih letih med državama v okviru sosedskih odnosov, ki pa so vedno specifični. Sebastiana Kurza in njegova stališča po njegovih besedah dokaj dobro poznamo. Morda se bo občasno pojavilo kakšno vprašanje več glede staroavstrijske jezikovne skupnosti oziroma „nemške manjšine“, kot to imenuje Avstrija, vendar so zadeve tukaj jasne, je menil v izjavi za STA.
„Vprašanje je urejeno s kulturnim sporazumom“
V kolikor bi prišlo do odprtja tega vprašanja v meddržavnih odnosih, Geržina svetuje umirjene in sproščene reakcije. Tu in tam se pri nas včasih to vprašanje še vedno obravnava kot velika in usodna tema, kar ni, in temu primerne so nekatere reakcije, je dejal. Reakcije naj bodo zato predvsem umirjene in samozavestne, saj je Slovenija uveljavljena članica mednarodne skupnosti, članica EU, članica najmočnejšega politično-vojaškega zavezništva Nata itd. Je pa potrebno tudi pri nas vedno znova priznati, da so Nemci ali Staroavstrijci v več kot poltisočletni prisotnosti na slovenskem ozemlju pustili močne in globoke gospodarske, socialne in kulturne sledi. V nekaterih obdobjih za razvoj krajev in mest celo ključne. Slovensko stališče sicer ostaja, da je to vprašanje ustrezno urejeno s kulturnim sporazumom iz leta 2001, je še dejal Gežina.
Potrebno je tudi vedeti, da Avstrija pozorno spremlja nekatera dogajanja pri nas - med drugim več ali manj uradne poskuse pripadnikov narodov nekdanjih republik SFRJ oz. njihovih potomcev, ki so prišli v Slovenijo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kot ekonomski migranti, in ki so tukaj torej vsega nekaj deset let, da se jim prizna status manjšin. Pri teh vprašanjih je potrebno biti zato zelo pozoren, je še opozoril.
„Manjšino bo dosti težje omejevati“
Dejstvo, da so v novi avstrijski vladi po 15 letih ponovno svobodnjaki, bi z vidika zaščite pravic slovenske avtohtone narodne skupnosti v Avstriji po njegovih besedah tudi pomenilo, da bo manjšino dosti težje omejevati v njihovih pravicah ali razvoju. „Pričakovati je korake, ki bodo v smeri nadaljnjega razvoja manjšin.“
„Ta vlada bo čutila neko odgovornost, da se pokaže navzven, Evropi, mednarodni skupnosti kot tista, ki je zrela, proevropska, odgovorna, ki ima tudi posluh za pravice manjšin. Tudi v predvolilni kampanji ni bilo neke stare zagrenjenosti v odnosu svobodnjakov do manjšine. To je mogoče dober znak,“ je še ocenil Geržina, ki tudi ne pričakuje posebnega zaostrovanja na tem področju.
„Bo zanimiva zunanja ministrica“
Glede nove zunanje ministrice Karin Kneissl je slovenski diplomat dejal, da je nestrankarska Kneisslova v avstrijskih akademskih krogih zelo poznana, je predavateljica na različnih evropskih univerzah in velika strokovnjakinja za Bližnji vzhod, tekoče govori hebrejsko in arabsko. Njeno imenovanje bi zato lahko pomenilo, da bi Avstrija prevzela morebiti večjo vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu kot tudi v širšem mednarodnem okolju, povezanem z reševanjem „palestinskega vprašanja“. Kot je to bilo npr. v času Bruna Kreyskega, avstrijskega zunanjega ministra med letoma 1959 in 1966 ter avstrijskega kanclerja med letoma 1970 in 1983. „Bo zanimiva zunanja ministrica,“ je o novi vodji avstrijske diplomacije še dejal bivši slovenski veleposlanik v Avstriji.