47 let povezuje Slovence iz zamejstva
Dopoldne delavnice, popoldne sprostitev
Poletne počitnice so se ta teden prevesile v drugo polovico. Tisti dijaki, ki se jim ni treba pripravljati na popravne izpite, še lahko uživajo prosti čas. Mnogi prijetno povezujejo s koristnim. Tako tudi udeleženci udeleženke letošnje likovne kolonije mladih, ki je tokrat v Lonjerju pri Trstu. Pet udeležencev iz Koroške, trije iz Vuzenice in šest udeležencev iz Trsta in okolice se preizkuša v slikanju na platno z akrilnimi barvami in v grafiki-linorezu. Kolonijo vodita tržaška akademska slikarka Katerine Kalc in ilustratorka Dunja Jogan. Likovna kolonija je namenjena mladim od 11. do 15. leta starosti. Dopoldne so na sporedu likovne delavnice, popoldnevi pa so namenjeni izletom, kopanju in ekskurzijam v bližnjo in širšo okolico.
spz
Kolonijo gosti Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in Osnovno šolo Vuzenica v Sloveniji.
Zamisel Koroške likovne kolonija mladih so odločilno sooblikovali tedanji ravnatelj Osnovne šole v Vuzenici Lojze Gobec, slikar Štefan Kresnik ter medtem že pokojni ravnatelj in župan v Selah ter podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Herman Velik.
Poleg ustvarjanja tudi utrjevanje jezikovne zavesti
Kot je v publikaciji, ki je izšla ob 40-letnici Koroške likovne kolonije mladih, zapisal Gobec, sta ob načrtovanju poletnih počitniških zunajšolskih dejavnosti z učiteljem likovne vzgoje Kresnikom, rojenim v Železni Kapli, razmišljala o oblikovanju likovne kolonije. Kresnik je leta 1969 preživljal počitnice ob Vrbskem jezeru, kjer je spoznal Hermana Velika, ob tem pa tudi razmere in Slovence na Koroškem, Gobec pa je takrat na študijski konferenci ravnateljev šol koroške regije srečal Francija Zwittra, ki ga je seznanil o zaostrenih političnih razmerah na avstrijskem Koroškem. Odločila sta se, da pripeljeta koroške otroke v Vuzenico. Do 60 otrok in več je vsako leto preživelo teden dni v Vuzenici. Poleg likovnega ustvarjanja je vedno bil pomemben Moment tudi utrjevanje slovenske jezikovne in kulturne zavesti.
spz
Kolonija od leta 1991 potujoča
Po dvajsetih letih je Koroška likovna kolonija mladih leta 1991 je postala potujoča. Prvotnim organizatorjem se je leta 1982 priključila Zveza Slovencev na Madžarskem, leta 1988 pa Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Po dvajsetih letih, leta 1990, so se namreč organizatorji odločili, da se bo kolonija vsako leto selila v enega od krajev, od koder prihajajo udeleženci. Menjaje na Primorskem, Madžarskem, v Avstriji in Sloveniji. Danes, ko smo vsi člani EU, se zdi ta oblika druženja mladih povsem običajna. Pred mnogimi leti, ni bilo tako, potrebno je bilo premagati veliko ovir. Kljub temu je likovna kolonija živela in nepretrgano deluje že 47 let. Samo s Koroške je v tem času pritegnila že nad 800 otrok.
Med njimi so se našli tudi nadarjeni risarji, ki so si pozneje tovrstno ustvarjalnost izbrali za svoj konjiček ali celo življenjski poklic. Naj med njimi omenimo le oblikovalca Toma Weissa in Tomaža Ogrisa, slikarja in arhitekta Karla Vouka, ilustratorko Andrejo Zikulnig ali akademskega slikarja Mirka Malleja.
orf
Janko Malle
Če na drugih področjih kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem takšne kontinuitete v navedenem časovnem razmahu dotlej niso poznali, se ob primeru Koroške likovne kolonije mladih razvoj ni ustavil, pravi poslovodja Slovenske prosvetne zveze (SPZ) Janko Malle, ki tudi letos spremlja mlade udeležence kolonije v Lonjerju.
Podira meje in širi prostor
Mednarodna likovna kolonija mladih je že pred 47 leti začela podirati meje in širiti prostor. Pri tovrstnem čezmejnem sodelovanju mladih iz Slovenije, avstrijske Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Porabja ne moremo govoriti le o likovnem ustvarjanju, ob tem so prav tako pomembni tudi vzgojno-izobraževalni cilji, predvsem utrjevanje znanja maternega jezika ter medsebojno druženje in spoznavanje krajev, kjer zunaj Republike Slovenije živijo Slovenci.