Štrekljeva nagrada graditelju mostov

V Gorjanskem pri Komnu v Sloveniji, kjer se je leta 1859 rodil zbiratelj ljudskega blaga Karel Štrekelj, je emeritirani univerzitetni profesor graške univerze, jezikoslovec Ludvik Karničar v nedeljo za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi prejel 17. Štrekljevo nagrado.

Štrekljeva nagrada Karničar predaja

primorske.si/gombač

Ludvik Karničar, leta 1949 rojen na Obirskem, je najprej maturiral v New Yorku, a ker mu ob vrnitvi domov tega niso priznali, je moral še na slovenski gimnaziji v Celovcu. Na Univerzi v Gradcu je študiral slovenščino, ruščino, španščino in vzhodnoevropsko zgodovino. Izpopolnjeval se je v Moskvi, Ljubljani in Zadru. Leta 1979 je pod mentorstvom Jožeta Toporišiča doktoriral z disertacijo o domačem obirskem narečju.

Že kot dijak začel z zbiranjem

Narečja so bila vedno Karničarjevo največje veselje, saj jezikovno gradivo obirskega narečja zbira že več kot 20 let. Z zbiranjem je začel že v dijaških in študentskih letih ter z delom nadaljeval tudi v akademskih vodah, in sicer z izdajo narečnega slovarja koroških izrazov. Objavil je vrsto prispevkov o obirskem narečju, o koroških narečjih in narečnih značilnostih.

Pomemben graditelj mostov

Ludvik Karničar je kot dolgoletni prevajalec pomemben graditelj mostov med nemško in slovensko govorečim prostorom. Kot eden od utemeljiteljev graške dialektološke šole in strokovnjak za koroška narečja poleg pedagoškega in kulturnega dela že 30 let sodeluje tudi pri pomembnem dialektološkem projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.

Glej vest z dne 02.06.2017