Spomin z optimizmom in ponosom
„Gure pod kljukastim križem“ se je glasilo skupno vodilo za tri prireditve v sosednjih občinah Kotmara vasa in Bilčovs. Skupaj s SPD Gorjanci in SPD Bilka je Zveza koroških partizanov in prijateljev antifašističnega upora (ZKP) okdrila obnovljeni grobišči na krajevnih pokopališčih, nato je še sledila predstavitev zbornika o uporu in pregonu v občini Bilčovs avtorja Andreja Moharja.
Poglejte slike z vseh treh prireditev:
V partizanskem grobu na kotmirškem pokopališču počivajo trije neznani borci. Spomenik je bil v sedemdesetih letih tarča oskrunitve z barvo in tudi požiga. Domačin, podpredsednik ZKP Danilo Prušnik je spomnil na besede župnika ob prekopu borcev, ki so padli leta 1945 pri kovačiji pri gradu Humberk.
Zdajšnji kotmirški župnik Michael Joham je blagslovil grob in ob tem opozoril na pomen odpuščanja za duševni mir, dodal pa je tudi, da krščanska krotkost ne pomeni, da se za krivice ne bi smeli brigati.
orf
Občuteno je zapela vokalna skupina Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci, predsednik Vinko Wieser je ob pesmih vsebinsko navezal na trpljenje prednikov in zahteval kritično spoprijemanje z zgodovino.
V Bilčovsu, kjer sta našla svoje zadnje počivališče domačin, 16-letni kurir Jožef Koren, in borec iz Slovenije Tomaž Žerjav, je med govorniki bil tudi župan Manfred Maierhofer. Zahvalil se je vsem, ki skrbijo za kulturo spominjanja.
orf
Tudi predsednik Zveze koroških partizanov Milan Wutte je opozoril na pomen spominjanja in s tem v zvezi na dolžnost, da ohranjujemo spomin.
Da spomin na ohranja le v kamen vklesan, temveč tudi v pisni obliki, se je potrudilo Slovensko prosvetno društvo Bilka z zbornikom o usodi nekaterih domačinov med nacistično strahovlado. To vedenje želijo posredovati mladini, a tudi nemško govorečim, pravi predsednica Marija Weber-Ogris.
orf
Po proslavi na pokopališču, katerega je pevsko oblikoval Moški pevski zbor Bilka, so se udeleženci podali v avlo ljudske šole v Bilčovsu, kjer je Andrej Mohar predstavil zbornik z ofenzivnim naslovom „Ponosni na prednike“.
O svojih prednikih, ki so zajeti s svojimi zgodbami v zborniku, so spregovorili potomci: Ani Gasser za Miklavževo družino, ki je bila pregnana, Štefan Schellander je pripovedoval o svoji materi, ki je trpela v zaporu Gestapa in le za las ušla usmrtitvi, Tabea Gasser je prebrala spomine Rezije Valentinitsch, Olga Voglauer pa je povedala, kaj ji pomeni spomin na babico.
Knjiga s spremno besedo deželnega glavarja Petra Kaiserja in župana Maierhoferja in s prispevkom zgodovinarke Brigitte Entner ter mislimi novinarke Katje Gasser je izšla v založbi Globus, dobite jo v knjigarnah ter pri Bilki in Zvezi koroških partizanov.