„Večina Koroške nevedna“
Izkušnje pregnanih v delih Entnerjeve
Spet je pred nami dan spomina na pregon koroških Slovencev leta 1942. Mnogi, danes še živeči, so doživeli 14. in 15. april 1942 in leta navrh v zgodnjem otroštvu. Duševni pretresi so zapustili rane, so del pričevanj. Vse te izkušnje skozi desetletja odsevajo tudi iz del, ki jih je objavila zgodovinarka Brigitte Entner. Z okroglo obletnico spomina na pregon pred petimi leti njene razstave „Pregon koroških Slovencev leta 1942“ ni prekril prah pozabe.
agentura_zolles_kg/mike_ranz
Brigitte Entner
Dve ravni družbe v odnosu do pregona koroških Slovencev leta 1942 prepoznava zgodovinarka Brigitte Entner. Na eni strani so še živeči in njihovi potomci, ki poglabljajo vedenje. Hkrati 75 let pozneje ocenjuje, da je večina koroške javnosti nevedna. Bolj spodbudni s tega vidika so odmevi na razstavo, postavljeno doslej 18 krat.
Pred petimi leti je na odprtju razstave v deželnem arhivu v Celovcu povabila zbrane, da vsak prevzame svoj del odgovornosti.
„Če pripovedujemo, smo“
Ni naključje, da so pri Zvezi slovenskih pregnancev za prireditev 30. aprila v Kulturnem domu „Danica“ v Šentprimožu, ko se bodo spomnili 75. obletnice pregona slovenskih družin 14. in 15. aprila 1942, izbrali geslo: „Če pripovedujemo, smo“.
Parlamentsdirektion / Bildagentur Zolles KG / Mike Ranz
Sestavni del počastitve dneva spomina bo razstava zgodovinarke Brigitte Entner „Pregon koroških Slovencev leta 1942“, ki bo v nadaljevanju meseca maja postavljena v k&k centru v Šentjanžu.
Lani jeseni sta Brigitte Entner in Valentin Sima, tudi s pogledom na 75 let pregona koroških Slovencev, za javnost uredila Dnevnik Marije Prušnik iz Frauenauracha. Vnukinja Mara Pradetto, rojena Prušnik, bo iz dnevnika brala v spremljevalnem sporedu razstave meseca maja v k&k centru v Šentjanžu.
Omembe vredno je, da je že lani nastal dokumentarni film "Koroška - stoletje pod Jepo“ o usodi družine Ressmann iz Ledinc. Bolj ali manj zadnje dejanje v duhu kulture spominjanja pa je maturitetni projekt „Mladina proti pozabi“ na Dvojezični zvezni trgovski akademiji (DTAK). Slikar Manfred Bockelmann je v nizu risanja proti pozabi napravil portret Verice Sturm iz domače Svinče vasi. Kot osemletna deklica je umrla leta 1943 v taborišču Eichstätt. Ob tem je nastal film o sodelovanju dijakinj DTAK z umetnikom iz Otmanj.