Čezmejni projekti in regionalni razvoj
ktn.gv.at/pisarna_holub/martin_rauchenwald
Dan v znamenju poglabljanja čezmejnega sodelovanja
S skupinskim ogledom novega podjetja za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso Celovec–vzhod se je v sredo končal dan v znamenju poglabljanja čezmejnega sodelovanja. V svečan dogodek zjutraj v dvorani zrcal je uvedla kitaristka Zala Moschitz, učenka Slovenske glasbene šole dežele Koroške. Temu je sledil podpis pogodb za projekte, odobrene v drugem roku odprtega javnega razpisa v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija za programsko obdobje 2014–2020. Nato so podpisali osem pogodb o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Odobrenih je bilo sicer 10 projektov, vendar sta dva še v fazi usklajevanja.
ktn.gv.at/pisarna_holu/martin_rauchenwald
Sofinanciranje čezmejnih projektov Slovenija-Avstrija
Spodbudo za razvoj in sodelovanje v novih projektih programa Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014–2020 prepoznava Nina Seljak, vodja organa upravljanja programa.
svrk.gov.si
Nina Seljak
Direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je spomnila na dosedanje projekte, saj so imeli širši pomen, tako za Slovenijo, kakor za Avstrijo. O odmevu na 2. rok, v okviru katerega so bile podpisane pogodbe v Celovcu pa, da je bil izjemen. Konkurenca je bila velika.
Med podpisovanjem so na kratko predstavili podatke o projektih. Prišlo je do izraza, da misli dežela Koroška tudi v prihodnje resno poglabljati čezmejno sodelovanje. Vsebinsko sta se podpis pogodb in v nadaljevanju tiskovna konferenca dopolnjevala. Deželni svetnik Rolf Holub (zeleni), referent za okolje, energijo in trajnostni razvoj, in županja mesta Celovec Maria-Luise Mathiaschitz (SPÖ) sta izrazila željo, da črke na papirju zapolnijo tudi z vsebinami.
orf
Varčujejo z energijo: župan Arčon, županja Mathiaschitz in deželni svetnik Holub.
Dejstvo je, da sta partnerski mesti Celovec in Nova Gorica dolgotrajno gradili temelje čezmejnega sodelovanja, s projektom NEKTEO „Nachhaltige Energie für Kommunen – Trajnostna energija za občine“ in partnerji pa naredili odločilno dejanje. Županja Maria-Luise Mathiaschitz prepoznava odločilen korak naprej.
Prijateljstvo mestne občine Nova Gorica s Celovcem je prepoznavno na mnogih ravneh. Po tem, ko je Evropska komisija leta 2015 uradno odobrila program Interreg V-A Slovenija-Avstrija za obdobje 2014-2020, je bila novost med upravičenimi območji v Sloveniji Goriška.
orf
Matej Arčon
Župan Nove Gorice Matej Arčon je ob obisku v Celovcu in Beljaku konec novembra istega leta preverjal konkretne ideje. Sedaj je odobren projekt NEKTEO. Župan Arčon med zastavljenimi cilji omenja izboljšanje čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na energetskem področju in prispevek k zaščiti podnebja.
Na predstavitev čezmejnega projekta NEKTEO, hkrati pa na svečan podpis osem novih pogodb projektov Interreg Slovenija-Avstrija, je vabil deželni svetnik Rolf Holub. Glede na orodja, ki bodo prispevala k zagotovitvi rezultatov, omenja čezmejno mrežo energetsko vzorčnih točk in preverjanje energetske učinkovitosti. Predvsem pa Holub poudarja poglabljanje okoljske zavesti.
Ob strokovnosti, na katero se za svoje področje lahko opira Štefan Merkač, referent za energijo v pisarni deželnega svetnika Holuba, k premagovanju ovir med partnerji v dveh državah prispeva tudi na jezikovni ravni. Na tiskovni konferenci v vlogi prevajalca; na dogodku, imenovanem Kick-Off je predstavil projekt NEKTEO.
Oddelek 8 dežele Koroške je vodilni partner čezmejnega projekta NEKTEO „Nachhaltige Energie für Kommunen – Trajnostna energija za občine“, partnerji pa mestna občina Celovec, mestna občina Nova Gorica, Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) in Razvojna agencija SORA. Projekt je v izvajanju, predvideni zaključek je 31. januar 2020.
Pospeševanje kohezijske politike
Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je odprti razpis z več roki za predložitev projektnih vlog, v okviru katerega so bile podpisane pogodbe o sofinanciranju, objavila decembra 2015. Za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) lahko kandidirajo upravičenci z obeh strani meje s projekti, ki se vsebinsko nanašajo na krepitev čezmejne konkurenčnosti, raziskav in inovacij, na varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov ter na izboljšanje institucionalne zmogljivosti in učinkovito javno upravo.