Spomeniki slovenskega stavbarstva

Ob slovenskem kulturnem prazniku so odprli v prostorih Stare pošte na Zilski Bistrici razstavo arhitekturnih maket in risb „Kozolci - včeraj, danes, jutri - kje?“ Poleg modelov projekta „Slovenski kozolec“ sta na razstavi maketi Oničeve hiše in Korenovega stoga iz leta 1981.

Kozolci razstava Bistrica Stara pošta Mežek

orf

Sproščeno srečanje med maketami

Bilo je srečanje ljudi sosednjih pokrajin, ki jih bogatijo kozolci, srečanje ljudi sorodnih, skupnih korenin. Ob gostiteljih, SPD Zila in družini Druml iz Stare pošte, so se pridružili prebivalci Baške grape in Innichena, sosedje iz Kanalske doline in Gorenjske. Vse, kar povezuje ljudi in prispeva k boljšemu sodelovanju, je za ta prostor dobro, je poudaril častni pokrovitelj čezmejnega dogodka, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan.

Predan: „Lepo je videti, da živimo v novem obdobju“

Kozolci razstava Bistrica Stara pošta Mežek

orf

Spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva

Sicer pa razstava arhitekturnih maket in risb, nastala v projektu „Slovenski kozolec“, odpira nove dimenzije pogleda nazaj, kaj Slovenija lepega in bogatega premore, je prepričan Predan. Kozolci so naša skupna, spoštovanja vredna in zavezujoča kulturna dediščina, je dejal Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-natura.si. Razmišljal pa tudi o tem, da prepoznavno označujejo naš sedanji, pa tudi nekdanji naselitveni, etnični in kulturni prostor ter nas simbolično povezujejo z zgodovinsko dodeljenimi sosedi.

Mežek: „Moramo biti ponosni na to“

Slavko Mežek, pred 20 leti pobudnik projekta (Ne)znano zamejstvo in gostitelj Ludwig Druml sta se spoznala leta 1983. Takrat je Druml pripravil razstavo o ljudski arhitekturi v Zilski dolini. V tistem sklopu sta nastali tudi maketi Oničeve hiše in Korenovega stoga. Modela sta predstavljena na razstavi v prostorih Stare pošte.

Druml: „Slavku sem zelo hvaležen“

Kozolci razstava Bistrica Stara pošta Mežek

orf

Odprtje razstave ob slovenskem kulturnem prazniku sta povezovala Slavko Mežek v slovenščini Pepca Druml v nemščini. Ob uvodoma omenjenih sosedih iz Kanalske doline in z Gorenjske pa so prišli na Bistrico dolgoletni prijatelji. Iz Ruta v Baški grapi je fotografija v monografiji Slovenski kozolec. Milko Bizalj je bil predsednik krajevne skupnosti Rut, ko je decembra 1996 nastal projekt „Slovenski kozolec“.

Bizalj: „Povezuje nas dolgoletno sodelovanje“

Predniki so se v Baško grapo priselili v trinajstem stoletju. Potomci so se srečali na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na Zili.

O zgodovinskih vezeh med Innichenom na Južnem Tirolskem in Baško grapo je govoril Josef Passler, župan Innichena od leta 1985 do 2010.

Passler: „Redno se srečujemo“

Razstava odprta do 15. februarja

„Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva in sooblikuje kanon prepoznavne arhitekture našega podeželja“ je ocenil Slavko Mežek na odprtju razstave z naslovom „Kozolci - včeraj, danes, jutri - kje“. Razstava bo odprta do 15. februarja v prostorih Stare pošte.

Glej vest z dne 02.01.2017