V ospredje postavljajo prihodnost

Preteklost lahko povezuje, če uspe premagati predsodke in v ospredje postaviti prihodnost. To so poudarili na predstavitvi knjige „Ločene poti - skupna prihodnost. Mladi o domovini, narodu in Evropi“ v sredo zvečer v Katoliškem domu prosvete v Tinjah.

Izsledki delavnice in raziskave

V središču publikacije so predvsem izsledki delavnice in raziskave, ki so jo pred nekaj več kot dvema letoma izvedli dijakinje in dijaki iz devetih slovenskih in avstrijskih šol. Cilj projekta, ki ga je znanstveno spremljal zgodovinar in politolog Jürgen Pirker z graške univerze, je bil najti odgovor na vprašanja kot so: Kakšen je naš odnos manjšin doma, do manjšin v sosednji državi? Kakšno mnenje imajo mladi o sosednjih državah in o njihovih jezikih? Kako zelo se počutijo povezani s svojo državo ali z Evropo? Kateri elementi se jim zdijo pomembi za uspelo integracijo?

Še bolj pomembno kot znanstveni izsledki o tem, kako razmišlja mladina danes, pa je bilj cilj, da se mladina iz Koroške in Slovenije druži, preseže jezikovne in geografske meje in premosti tudi stare predsodke, je poudaril krški škof Alois Schwarz.

Skupno je pri projektu sodelovalo 5000 mladincev iz Slovenije in Koroške v starosti med 15. in 18. letom. 80 od njih je skupaj preživelo tudi tri dni na seminarju v Domu v Tinjah, v sklopu katerega so obravnavali družinsko zgodovino, dvo- in večjezičnost, manjšine, svojo in sosednjo državo.

Obiskali so tudi razna spominska mesta in muzeje, med drugim spominsko obeležje za žrtve koncentracijskega taborišča na slovenski strani Ljubelja, pa tudi plebiscitni muzej v Velikovcu. Med udeleženci delavnice sta bila tudi Lukas Kraßnitzer iz gimanzije na Plešivcu in dijakinja Slovenske gimnazije Katarina Wrolich.

Kraßnitzer: „Skozi Karavanke se lahko pride in jezika se naučiš“

Wrolich: „Skupnost sem doživela in je v teku tedna naraščala“

Izsledki projekta so pošteno pospravili s predsodkom, da naj bi se mladina ne zanimala za politiko in da naj bi ji bila tudi zgodovina deveta briga, je poudaril vodja projekta Jürgen Pirker.

Politična vzgoja bi morala spet biti učni predmet na splošno izobraževalnih višjih šolah. Tega si ne želijo le pobudniki projekta, temveč tudi mladina. Pozitivne izkušnje in spoznanja projekta naravnost narekujejo nadaljevanje, da bi imele priložnost srečanja in medsebojnega spoznavanja tudi naslednje dijške generacije, si želi referent za izobraževanje v Domu v Tinjah in koordinator projekta Martin Pandel.

Jürgen Pirker skupaj s politologinjo Kathrin Stainer-Hämmerle že pripravlja učni načrt za uvedbo predmeta, kjer naj bi navidezno suha materija postala za mladino otipljiva in doživeta.

Predstavitev knjige v Tinjah bo tudi tema v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška“ v nedeljo ob 13.30 uri na mreži ORF2.

- Vest v nemškem jeziku
- Vsebina „Dober dan, Koroška“
- Glej vest z dne 14.10.205