„Treba je notificirati nasledstvo ADP“
„Potrebna z državnopravnega vidika“
Kristan je na novinarski konferenci ob pomoči Nika Toša poudaril, da je notifikacija nasledstva ADP potrebna z državnopravnega vidika, ker da bo šele s tem uresničena temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS. „V ustavnem zakonu za izvedbo temeljne listine je namreč določeno, da veljajo na ozemlju Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. Da bi te pogodbe veljale, je potrebno notificirati nasledstvo ADP,“ je prepričan.
Ustavni zakon po mnenju Kristana ni uresničen
Poleg tega morata vlada in DZ uresničiti ustavni zakon za izvedbo temeljne listine, ki v 3. členu pravi, da mora „izvršni svet“, torej vlada v treh mesecih predložiti pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na republiko Slovenijo, „na podlagi katerega skupščina RS (zdaj državni zbor, op.a.) sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam“. To po mnenju ustavnega pravnika Kristana pomeni, da ta ustavni zakon ni uresničen, ker ni notificirano pravno nasledstvo Jugoslavije v ADP. S tem pa tudi ni vzpostavljeno polno uveljavljanje suverenosti, je prepričan.
sta
„Projekt, ki mora uspeti“
Kristan meni tudi, da je ta pobuda zdaj „projekt, ki mora uspeti“. Upe polaga predvsem v premierja Mira Cerarja, ki je pravnik, in predsednika DZ Milana Brgleza, ki je strokovnjak za mednarodno pravo, da bosta sprožila vse ustrezne postopke za notifikacijo nasledstva ADP pri Rusiji, ki je depozitar te mednarodne pogodbe, s katero je bila pred 60 leti ponovno vzpostavljena državnost Avstrije znotraj njenih meja pred drugo svetovno vojno oz. pred „anschlussom“ tretjemu rajhu in katere podpisnica je bila Jugoslavija.
Slovenija bi kot pravna naslednica Jugoslavije morala biti tudi naslednica v ADP, je poudaril ustavni pravnik Kristan. Pogodba je tudi sicer pomembna predvsem za Slovenijo - v prvi vrsti zaradi meje, potem zaradi zaščite slovenske manjšine in tudi zaradi odškodnine za po vojni odvzeto premoženje avstrijskim državljanom, ki jo mora poravnati Avstrija, je še poudaril Kristan.
Razprave potekajo že več let
Avstrija sicer zavrača, da bi katera izmed novonastalih držav lahko nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP. Nasprotovala je tudi, ko se je za ta korak že leta 2004 odločila Češka, a to ni spremenilo dejstva, da je Češka zdaj naslednica v ADP, je še poudaril Kristan. To tudi ni vplivalo na odnose med državama. Razprave o slovenski notifikaciji nasledstva ADP potekajo že več let, praktično vse od razglasitve samostojnosti leta 1991. A slovenska država se iz različnih razlogov za to (še) ni odločila. Kristan zdaj upa, da bo sedanja vlada to storila. Kakih odzivov politike zaenkrat sicer še niso dobili, je pojasnil.
Bučar se predstavitve pobude sicer ni udeležil, sta pa Kristan in Toš povedala, da je nastajala v relativno zaprtem krogu ustavnih pravnikov in drugih, zato morda med njimi tudi ni koga, ki je doslej v svojih stališčih podpiral notifikacijo nasledstva ADP. Vseeno to ne pomeni, da se pobudi ni mogoče pridružiti, sta še dodala.