Zavrača poskuse kriminaliziranja
V teh dneh se Slovenci na Koroškem posebno spominjamo dogodkov 14. in 15. aprila 1942, ko so nacisti v nemška taborišča pregnali skoraj 300 družin iz južne Koroške in začeli prvi val svojega načrta - uničiti vse, kar je bilo slovenskega.
Organizirani pregon slovenskih družin so pripravili domači, vaški trikotniki: župan - vodja kmetov - predsednik NSDAP. 14. april 1942 je nastopil 171. rezervni policijski bataljon. S tovornjaki je šlo potem v taborišče v Žrelcu, od tod pa z vlaki v taborišča nemškega rajha v Eichstätt, Frauenaurach, Rehnitz, Schwarzenberg, Hesselberg in druga. Novo kalvarijo so pregnanci utrpeli tudi po prestani vojni, ko so se vrnili: v svobodni domovini jih najprej niso hoteli sprejeti.
V spomin in opomin
V Katoliškem domu prosvete v Tinjah so v ponedeljek odprli potujočo razstavo z naslovom „Pregon koroških Slovencev leta 1942“. Zasnovano leta 2003 za Avstrijsko ligo za človekove pravice na Dunaju sta razstavo za postavitev na Koroškem ob 70. obletnici pregona leta 2012 dopolnila zgodovinarka Brigitte Entner in direktor deželnega arhiva Wilhelm Wadl. V knjigi „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen?“ zgodovinarka Brigitte Entner navaja več kot 500 koroških Slovenk in Slovencev, umorjenih v času nacionalsocializma.
„Dogodkov ne smemo nikoli pozabiti“
Pomembno je, da se spominjamo dogodkov, v spomin in opomin, poudarja predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl.
V zvezi s knjigo „Titos langer Schatten“, ki jo bosta v sredo v koroškem deželnem arhivu v Celovcu predstavila zgodovinar Wilhelm Wadl in učitelj zgodovine Alfred Elste, je Partl ostro zavračaI poskuse kriminaliziranja slovenskega odpora.
„Za napetost v pretekosti soodgovorna tudi Avstrija“
Za napetost v 1970 letih na južnem Koroškem je v prvi vrsti odgovorna Republika Avstrija, ker toliko let po podpisu Avstrijske državne pogodbe ni izpolnila obveznosti iz 7. člena tega dokumenta, pravi Partl. Kritičen pa je tudi do politike v Republiki Sloveniji, kjer vodilni politični struji tudi na račun koroških Slovencev zbirata notranjepolitični drobiž.
V publikaciji „Titos langer Schatten“ Wadl in Elste po naročilu deželnega zbora 2010 osvetljujeta ozadja podiranja tabel in bombnih napadov v 1970 letih na južnem Koroškem. Iz dokumentov tedanje jugoslovanske tajne službe UDBA sklepata, da naj bi tedanja Jugoslavija v veliki meri bila soodgovorna, da se je Koroška znašla na robu državljanske vojne.
V publikaciji razkrita tudi imena informantov
Cilj Udbe, da je bil, ustvariti na Koroškem krizni scenarij, ki bi za Jugoslavijo lahko bil povod, da vkoraka na Koroško. Pri tem naj bi ji kot domnevni informanti Udbe pomagali tudi koroški Slovenci. Wadl in Elste jih imensko navajata in razkrivata tudi njihove psevdonime – vse s pripisom, da velja sum nedolžnosti.